S čim kuriti to sezono: s tem boste veliko prihranili
Sodeč po podatkih statističnega urada, drva ostajajo daleč najbolj priljubljen energent slovenskih gospodinjstev, a cenovno niso nujno najugodnejša.
Slaba tretjina gospodinjstev za ogrevanje uporablja drva. Sledijo jim zemeljski plin (19 odstotkov), obnovljivi viri (14 odstotkov) in kurilno olje (12 odstotkov).
Miha Koprivnikar, ki pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije koordinira gozdarstvo in obnovljive vire, priljubljenost drv pripisuje razširjenemu lastništvu gozdov.
"V Sloveniji je kar 450.000 lastnikov gozdov, od tega ima vsaj nekaj gozda okoli 200.000 gospodinjstev, ki imajo s tem dostop do lastnega poceni ali celo brezplačnega energenta," je Koprivnikar dejal za Svet24.
Drva so za gospodinjstvo z gozdom in lastno kmetijsko mehanizacijo zagotovo najcenejša možnost, če gospodar odmisli slabšanje odnosov s potomci in ženo, ki jih v soboto zjutraj pozove k neplačanemu spravilu lesa. A sodeč po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije, so lesni sekanci več kot pol cenejši, medtem ko so peleti le nekoliko dražji.
Gibanje cen energentov iz lesne biomase si lahko ogledate na interaktivni spletni strani gozdarskega inštituta InfoGozd.
Vendar sistem ogrevanja na lesne sekance zahteva višjo začetno investicijo in večji skladiščni prostor kot sistemi na pelete in drva, poudarjajo na inštitutu.
Dodati velja, da sta tako ogrevanje na sekance kot na pelete avtomatizirana sistema, ki zahtevata bistveno manj napornega dnevnega vzdrževanja kot peči na drva, do katerih je treba energent redno nositi od zunaj, pri čemer nastaja tudi umazanija.
Razumen gospodar v končno ceno vračuna tudi vse delovne ure, potrebne za vzdrževanje peči na drva, ki je povrhu ni mogoče zagnati na daljavo in tako družino z oddiha pripelje v hladno hišo.
Lastniki starih peči na polena se po oceni Koprivnikarja soočajo z ekonomsko dilemo, ali vložiti več tisoč evrov v novo, učinkovitejšo peč in s tem zmanjšati porabo ter izpuste ali pa še naprej uporabljati cenejša lastna drva kljub nižjemu izkoristku.
Kateri teh energentov je najbolj ekološki?
Z ekološkega vidika so po navedbah Matevža Triplata z Gozdarskega inštituta Slovenije najbolj smiselni lokalni energenti, ki imajo kratke proizvodne verige in nizke transportne emisije.
Drva v gostih naseljih močno znižajo kakovost zraka, Mestna občina Ljubljana jih je iz tega razloga že prepovedala. To je še posebej izrazito pri uporabi vlažnih drv in zastarelih kotlov, saj oboje znatno prispeva k onesnaženju zraka s trdnimi delci. Za urbano okolje so po mnenju Triplata tako najprimernejši peleti, saj omogočajo čistejše zgorevanje.
A dodaja, da je zlata sredina med ekonomičnostjo in okoljskim vplivom odvisna od lokalnega konteksta. "Na podeželju z dostopom do lesa so smiselni sekanci ali drva ob ustrezni kurilni tehnologiji, v mestih pa peleti ali druge nizkoemisijske rešitve," je povedal za Svet24.
Kaj pa drugi energenti?
Nekajkrat dražja od lesne biomase je na kilovatno uro električna energija, ki se je po podatkih statističnega urada letos stabilizirala pri ceni 0,17 evra. A je ogrevanje na elektriko velik porabnik, zato ob spremenjeni metodologiji obračunavanja omrežnine ni razumna izbira. V letu 2023 se je na elektriko ogrevalo šest odstotkov gospodinjstev.
Narašča tudi cena kurilnega olja, ki je bilo nekoč prevladujoč energent slovenskih gospodinjstev. Danes se z njim ogreva le še 12 odstotkov gospodinjstev. Po analizi gozdarskega inštituta cena kilovatne ure kurilnega olja znaša 0,105 evra.
Relativno ugoden pa znova postaja zemeljski plin, katerega cena se je po šoku rusko-ukrajinske vojne začela znova stabilizirati. Če bo njegova cena v prihodnje še nekoliko padla, bo postala primerljiva s ceno kilovatne ure peletov in drv.
Delež proračuna gospodinjstev za ogrevanje se znižuje
V nominalnih številkah gospodinjstva za energetiko namenjajo več kot pred desetimi leti, ko so zanjo letno porabila 1228 milijonov evrov. Lani so vsa slovenska gospodinjstva za energetiko odštela kar 1753 milijonov evrov.
V relativnih številkah pa se delež gospodinjskega proračuna za energetiko znižuje. Če je leta 2015 za energijo šlo 5,7 odstotka proračuna, je ta številka lani znašala 4,9 odstotka.
Za energetsko revne so na voljo subvencije
V Sloveniji je energetska revščina zakonsko definirana. Energetsko revna so med drugim gospodinjstva, ki za ogrevanje namenijo polovico svojega dohodka in živijo v vlažnih ali energetsko neučinkovitih prostorih.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo jim za menjavo starih kurilnih naprav ponuja 100-odstotne subvencije. Prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka pa lahko računajo na povrnitev celotnega stroška zamenjave stare kurilne naprave na lesno biomaso.
Za energetsko svetovanje se lahko obrnejo na svoj center za socialno delo.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
