Arhiv Štajerskega Tednika

Povpraševanje po zelenjavi se povečuje, slovenski zelenjadarji pa hirajo

Slovenec naj bi po izračunih statističnega urada in kmetijskega inštituta pojedel okrog 113 kilogramov zelenjave letno (leta 2000 le 78 kg). Glede na podatke o samooskrbi je le polovica slovenske, za okrog 123 milijonov evrov vrtnin pa uvozimo. Zakaj torej zelenjadarji ne izkoristijo potenciala, ki se kaže v vse večji potrošnji zelenjave? »Z vstopom EU se je začelo slovensko zelenjadarstvo podirati. To se seveda ne kaže na trgovskih policah, kjer je množica slovenskih pridelkov in izdelkov, a niso nujno tudi slovenskega porekla,« opozarja Branko Majerič, zelenjadar iz Moškanjcev in predsednik zelenjavne verige. In tukaj je srž problema, je poudaril. Slovenska zakonodaja namreč dopušča, da je slovenski izdelek tudi tisti, ki je pri nas zgolj prepakiran ali obdelan, ni pa nujno, daje zrastel na slovenski zemlji. »Paprika, pripeljana od drugod in tukaj vložena ali prepakirana, je po naši zakonodaji slovenska. To je zavajanje potrošnika, za to pa smo krivi sami in naše nadzorne službe, ne Evropa in odprti trg. Ključno pri zelenjavi je ravno poreklo – kje je pridelana, saj pridelovalni pogoji in tudi predpisi vplivajo na hranila, ki jih vsebuje zelenjava, ki jo da človek v usta. V Bolgariji in Sloveniji namreč nimamo enakih predpisov in nadzora. Na tem področju smo resnično pravi iceki,« je dejal.

Slovenija lani največ izvozila na Hrvaško

Preberite več v Štajerskem Tedniku