Največji prejemniki evropskih in slovenskih kmetijskih milijonov podjetja in ne kmeti
Že zaradi cenovnih anomalij v prehrambni verigi, ki kmetom privošči le drobtinice, si preživetja tako evropskega kot slovenskega kmetijstva ni mogoče predstavljati brez državne oziroma evropske podpore. Glede na podatke agencije za kmetijske trge pa so podpore, ki spodbujajo kmetijsko panogo, pomemben vir dohodkov tudi prehrambno-živilskih podjetij, zgolj Panvita je lani pridobila 2,4 milijona evrov denarja iz državne oz. evropske blagajne.
Za leto 2017 je država izplačala za 134,4 milijona evrov neposrednih plačil. Milijoni evrov so bili razdeljeni med 56.864 vlagateljev subvencijskih vlog, ki kmetujejo na 458.995 hektarjih. Če se poigramo s številkami, to povprečno znese 2.363 evrov na vlagatelja, seveda pa podatki kažejo, da so podjetja, ki delujejo na področju kmetijstva, upravičena do mnogo višjih zneskov iz državnega oziroma evropskega proračuna. Znesek namreč sledi površini zemlje, ki jo obdelujejo – tiste zemlje (v večini v lasti države, ki jo upravlja sklad kmetijskih zemljišč), ki bi jo želeli obdelovati tudi kmetje, ki poudarjajo, da je temelj slovenskega kmetijstva družinska kmetija. To pomeni, da ne le, da imajo prehrambna podjetja v najemu največ (navadno najboljših) kmetijskih državnih površin, temveč da prejmejo tudi največ denarja.
Panvita in Perutnina med največjimi prejemniki
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
