##IMAGE-2239412##

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je danes v Novem mestu ponovil vzroke tretje splošne stavke v samostojni državi, ki bo predvidoma 12. marca letos. ''120 tisoč delavcev prejema okoli 400 € neto plače in, četudi garajo za ta denar, živijo na robu revščine. Lastniki kapitala naj zmanjšajo svoje apetite po dobičkih in nekaj denarja namenijo tudi za zaposlene,'' je dejal Semolič. Kot je znano, bo stavka potekala le v določenih dejavnostih, in sicer tistih, kjer so največje težave. To so kemična in gumarska industrija, tekstilna industrija, v dejavnostih prometa, turizma, gostinstva, trgovine ipd. Ta hip še ni povsem znano, kdo vse bo stavkal in za koliko ur, saj dogovori s predstavniki delavcev še potekajo. V prihodnjem tednu se bodo sicer začela tudi nova pogajanja z delodajalci. ''Če se bomo dogovorili, stavke ne bo, ampak je verjetnost za to minimalna,'' je dodal Semolič. Jože Miklič iz ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino pa je danes izpostavil še en absurd. Kot je znano, so regijske plače pod državnim nivojem. ''A ravno v tej regiji omenjeni dobički kapitala še bolj rastejo,'' je izjavil Miklič.

Zahteve ZSSS lahko strnemo v en stavek: lastniki kapitala naj se odpovedo deležu dobička v korist delavcev. V ZSSS so namreč prepričani, da je v Sloveniji denarja dovolj, a tega delavci ne čutijo. Delež plač se v BDP-ju zmanjšuje, delež dobičkov pa narašča. ''Naše zahteve gotovo ne bodo povzročile inflacijske spirale, ne bodo zmanjšale konkurenčnosti gospodarstva, gotovo pa ne bodo povzročile izgube delovnih mest,'' je danes na sedežu ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino zatrdil Semolič.

Izvršni sekretar Vladislav Rožič pa je navedel tri zahteve sindikatov: dvig plač od 1. do 5. tarifnega razreda, dvig minimalne plače za 50 € na 424 € in dogovor z delodajalci o plačah, regresu in podobnem za leti 2008 in 2009. Rožič je namreč pojasnil, da je dvig minimalne plače nujen in da bi jo prejemalo okoli pet odstotkov vseh zaposlenih oz. 77 tisoč delavcev. Ponovil je, da že sedaj 122 tisoč delavcev živi s prejemki od 391 do 463 € neto. ''S temi številkami se naša država ne more obnašati kot neka zvezdica med zvezdami Evropske unije,'' je rekel Rožič. Dodal je še, da avgustovskega dviga plač delavci lani niso občutili, saj so se marsikje na ta račun znižale npr. nagrade za uspešnost ipd. Po ocenah sindikatov so delodajalci lani s tem, ko niso dvignili plač delavcem, zaslužili 31 milijonov €.

''Stavka ni cilj, je le sredstvo, da pridemo za mizo in se dogovorimo o kolektivni pogodbi, ki bo upoštevala naše zahteve,'' je rekel Semolič. Kot rečeno, danes še ni znano, koliko delavcev se bo stavke udeležilo. V sindikatih vedo povedati, da je v omenjenih dejavnostih zaposlenih od 200 do 250 tisoč delavcev. ''Stavka pa pomeni, da se ne dela in da se s tem povzroči poslovna škoda,'' pojasnjuje predsednik ZSSS, ki je danes še povedal, da želijo s prekinitvijo dela na nek način delodajalce oz. lastnike kapitala spomniti na njihovo povezavo z zaposlenimi.

Sezname stavkajočih podjetij in ostale podrobnosti bodo sporočili v dneh pred stavko, če ta ne bo odpovedana. Slednje se lahko zgodi le v primeru, da bodo prihodnji teden z delodajalci dosegli dogovor, med samimi pogajanji pa po Semoličevih zagotovilih ne bodo dajali izjav za javnost.

Katera podjetja oz. koliko delavcev po posameznih dejavnostih bo stavkalo na Dolenjskem in v Beli krajini, ta hip torej še ni znano. Predstavniki ZSSS so danes v Novem mestu opozorili le na nesorazmerje rasti produktivnosti regije in tukajšnjih plač. ''To je sploh nerazumljivo, da ena regija, ki je motor izvozne industrije, caplja s plačami,'' je rekel Rožič.

Jože Miklič je o nižjih plačah v regiji v primerjavi z državnim povprečjem spregovoril tudi pred časom na novinarski konferenci, danes pa je postregel z novejšimi statistikami. Tudi v drugi polovici lanskega leta se raven plač v regiji ni dvignila. Zaostanki plač dolenjskih in belokranjskih delavcev po posameznih panogah okvirno znašajo: pri pridelavi hrane dobi delavec te regije 18% manjšo plačo, v tekstilni industriji 2% manj, v pohištveni 3 in v trgovini kar 17% manj. Primerjal je tudi prihodke delavca z območja novomeške ali ljubljanske upravne enote in dejal, da v povprečju 'novomeški delavec' dobi do 200 € manj, razen v gostinstvu, kjer so tukajšnji zaposleni celo na boljšem kot v Ljubljani.

Težava je seveda še večja pri tistih, ki imajo tudi sicer nizke prihodke. Tako tukajšnji delavec v lesni industriji dobi 200 € manj na mesec, kar pa za te zaposlene pomeni tretjino plače.