Profimedia

Vlada je na današnji seji razpravljala tudi o o spremembi obdavčitve samostojnih podjetnikov oziroma tako imenovanih normirancev. Na tem področju si namreč želijo zakonodajo spremenit na način, da bo za podjetnike bolj ugodna od današnjega stanja.

14. plača

Boštjančič razkril, kakšno obvezno božičnico predlaga vlada

S tem želijo davčno razbremeniti prejemke tako samostojnih podjetnikov kot drugih zaposlenih. Prav tako pa s predlaganimi rešitvami želijo nasloviti perečo problematiko visokih davkov in prispevkov in dvigniti konkurenčnost.

"Kar se t. i. normirancev tiče, predlagamo, da prilagodimo prag za vstop v normiran sistem željam gospodarstva in s tem damo jasen signal, da si želimo širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti," je po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič.

Prag za vstop v sistem normirancev bi se zvišal na 50.000 evrov za popoldanske oziroma na 120.000 evrov za polne normirance, je pojasnil Boštjančič.

Rekorder

Ne gre za napako: najbolj podjeten samostojni podjetnik normiranec lani zaslužil 5 milijonov evrov

Boštjančič je spomnil, da je vlada na tem področju v zadnjih letih pripravila dve spremembi, "ker je želela nasloviti enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kot narekuje načelo pravičnosti obdavčitve" in "zmanjšati neenako obravnavo zavezancev znotraj skupine samostojnih podjetnikov".

Ker spremembe "morda ne delujejo pozitivno oziroma motivacijsko na tiste, ki opravljajo dejavnost, čeprav nikakor ni bil namen vpeljave sprememb odvračati posameznike od širjenja dejavnosti ali poslovanja", vlada zdaj predlaga prilagoditev praga za vstop v sistem samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki željam gospodarstva.

Analiza

Rekordna božičnica v Sloveniji: skoraj 5000 evrov na zaposlenega

Zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov

Da bi sistem ohranili enostaven in predvidljiv, predlagajo zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov s 30.000 na 50.000 evrov za popoldanske oziroma s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12-odstotna, je pojasnil minister.

"Prag bi tako določili na način, da ne pride do trka izigravanj sistema in kaznovanja tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost preko sedanjih mej," je dejal.

Spremembe tudi pri izstopu iz sistema normirancev

Nekoliko spremenjen bi bil zato tudi izstop iz sistema normirancev. Danes sistem omogoča, da je normiranec v letu, ko izstopi iz sistema, neomejen pri zgornji meji prihodkov. Lani je tako normiranec, ki je izstopil iz sistema, na pet milijonov prihodkov plačal samo 20-odstotni davek. Po novem bi bil zato davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih nad 120.000 evri, 35-odstoten.

Možnost povratka v sistem normirancev bi medtem, tako Boštjančič, z dveh let podaljšali na pet let. V določenih dejavnostih namreč zaznavajo hitre povratke, v vmesnem času pa "opravljanje poslovanja preko kakšnega znanca". "To sta dve zelo specifični anomaliji, ni jih veliko, nekateri pa to zelo dobro izkoriščajo," je utemeljil.

Vlada si zdaj po njegovih besedah želi razprave, tako splošne kot tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. "To je povabilo k dialogu," je sklenil.