##IMAGE-2468225##

Vladi se skladno z zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki določa, da mora določiti lestvice katastrskega dohodka (KD) najkasneje do 31. avgusta, zelo mudi oblikovati lestvice za izračun katastrskega dohodka po posameznih statističnih regijah. Kot kažejo številke, se juha sicer ne bo pojedla tako vroča, kot je bila skuhana na začetku, bo pa ta za posamezne kmetijske panoge še vedno zelo vroča. To še zlasti velja za vinogradništvo in sadjarstvo. Predvsem pa ponovno bode v oči izračun KD na hektar vinogradniške površine v Jugovzhodni Sloveniji in Spodnjeposavski statistični regiji, ki je ponovno največji v Sloveniji. Tako znaša na primer izračun za KD na Dolenjskem in Posavju v najvišjem bonitetnem razredu 2.330 EUR, za Štajersko 1.967 in za Primorsko 1.137 EUR. Sam bog vedi, kakšno metodologijo so pripravljavci gradiva pri tem uporabili, tembolj, ker je številka od zadnjega njihova izračuna konec junija poskočila za več kot 200 EUR.

Da pa ti isti kaj dosti ne vedo, je na dlani. Kajti, kako so lahko kot najbolj donosne določili vinograde na Dolenjskem in v Posavju, ko pa je zgodovinsko znano, da Dolenjska nikoli ni živela iz vinogradov, temveč iz polja, živinoreje in iz gozda, vino pa je zvečine pridelovala za lastne potrebe, zato je Dolenjec tudi sadil trto tam, kjer ni uspevalo nič drugega, medtem ko so se na Štajerskem v 19. stoletju zaradi različnih razlogov vinogradniške posesti združevale v velike in donosne komplekse z gosposkimi zidanicami na slemenih. Prav zato so vinogradniške posesti danes na Dolenjskem sila razdrobljene, marsikje pa se jih ne da obdelovati drugače kot s prastarim slovanskim orodjem, ki se mu reče motika.

Za razliko od Dolenjske pa se je na Štajerskem, kot tudi na Primorskem, vino vedno pridelovalo za trg, vinograde pa so obdelovali viničarji in koloni. Iz tega je moč sklepati samo nekaj: očitno je, da večina tistih, ki so pripravili ta umetelen katastrski zvarek, motike še nikoli niso imeli v rokah, kot je tudi na dlani, da nekomu v Ljubljani cviček zelo zaudarja, zato je KD zelo priročno sredstvo, da se sfiži še ena zelo redkih slovenskih zgodb o uspehu. In zelo malo verjetno je, da bo operativni skupini znotraj Zveze društev vinogradnikov Dolenjske skupaj s strokovnjaki s Kmetijsko gozdarskega zavoda v Novem mestu na predvidenem sestanku z ministrom uspelo le-tega prepričati, naj se neha igrati s cvičkom kot eno ključnih identitet Dolenjske, na katero je v veliki meri pripet njen turistični razvoj. Zato: le vkup, vkup, uboga raja …