Arhiv Štajerskega Tednika

Kot je razvidno iz grafičnega prikaza, je delež drugih obnovljivih virov energije, ki je lani skupaj predstavljal 50,85 odstotka vse proizvedene elektrike,majhen, saj je iz bioplina, biomase in vetra dobimo le za dober odstotek. Narašča pa izkoriščanje sončne energije, ki je lani doseglo 8,58 odstotka celotne električne proizvodnje, v kateri sicer poleg vode kot vodilnega energenta prednjačita še energija iz termoelektrarn (26,31 %) in jedrska energija (22,83 %).

V Sloveniji porast sončnih elektrarn

Na MOPE poudarjajo izrazito rast kapacitet postavljenih sončnih elektrarn v lanskem letu. »Slovenija je imela konec leta 2022 postavljenih za 697,7 megavata (MW) kapacitet sončnih elektrarn. Samo lani je bilo postavljenih dodatnih več kot 400 MW, tako da je konec leta skupna inštalirana moč sončnih elektrarn znašala 1.101,5 MW, kar pomeni, da smo presegli mejo enega gigavata (GW). S takšno rastjo je bila Slovenija ena izmed vodilnih držav v Evropski uniji glede na kazalnik postavljene kapacitete sončnih elektrarn na prebivalca. Letos računamo, da bo tudi proizvodnja električne energije iz sonca presegla eno teravatno uro (TWh). Z doseženim smo zadovoljni, saj akterji v družbi prepoznavajo pomen in prednosti zelenega prehoda, zato upamo, da bomo podobno rast nadaljevali tudi v prihodnjih letih. V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu smo si zadali nalogo do leta 2030 postaviti približno za 3.500 MW sončnih elektrarn, s sedanjim tempom pa to ostaja sicer ambiciozen, a hkrati realen in uresničljiv cilj.«

Islandija v družbi eksotičnih držav

Preberite več v Štajerskem Tedniku