Arhiv Štajerskega Tednika

V javnosti se poraja napačno tolmačenje, da doplačilo do minimalne plače pokriva država. To ne drži, doplačilo je dejansko del plače in je strošek delodajalca. Država ga pokriva le v primerih, ko je sama delodajalec, torej za zaposlene v javnem sektorju.

Nemalo ljudi se sprašuje, kako je sploh možno, da obstaja plača, ki je pod minimalno. Odgovor je preprost: ker tako določajo kolektivne pogodbe oziroma njihove tarifne priloge, v katerih so oblikovani zneski izhodiščnih (osnovnih) plač, ki so pod zneskom minimalne plače. Če je delodajalec zavezan kolektivni pogodbi, jo mora tudi spoštovati in udejanjati. Ker pa se je hkrati dolžan držati zakona, je zavezan delavcu izplačati znesek (vsaj) minimalne zakonsko določene plače. Prav to razliko – med osnovno plačo po kolektivni pogodbi, če je nižja od minimalne, in zakonsko določeno minimalno plačo – delodajalec izplačuje kot doplačilo do minimalne plače. Točnega podatka, koliko delavcev v Sloveniji za izplačilo zakonskega minimuma plače prejema doplačilo, na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) nimajo. Ministrstvo za javno upravo (MJU) sicer vodi evidence za javni sektor, v katerem doplačilo do minimalne plače prejema 24.900 zaposlenih (januar 2022). Kakšna je ta številka v gospodarstvu, ni moč točno navesti. Na MDDSZ so povedali, da je v letu 2020 po njihovih podatkih plačo, nižjo od minimalne in minimalno, skupno prejemalo 42.600 delavcev, kar je slabih šest odstotkov vseh zaposlenih.

GZS bi do minimalne plače vračunala stalne dodatke

ZSSS: osnovne plače bi izenačili z minimalno

V zdravstvu in socialnem varstvu 7.700 plač z doplačilom do minimalne

Preberite več v Štajerskem Tedniku