Milijonska odpravnina, ki si jo je dal izplačati nekdanji bankir, je spravila ob živce slovensko vlado. Razburjenje vladajoče ekipe je prišlo vsaj osemnajst let prepozno. Sirene opozorila pred nesramnim bogatenjem posameznikov bi morale zatuliti tisti dan, ko je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 : sto, 1 : dvesto, 1 : tristo in več. Trkati na bankirjevo vest je traparija brez primere, saj če bi bogataši imeli vsaj malce vesti, ne bi bili bogataši.

Kar poglejte, kaj se dogaja. Razjarjene brezposelne množice odpuščenih delavcev protestirajo po cestah evropskih mest, peščico bogatašev pa pred njimi z vodnimi topovi, solzilcem in gumijevkami pazijo do zob oboroženi policaji. Moralo bi biti ravno obratno. Policijske horde bi morale varovati delavce pred tajkuni in drugimi izkoriščevalskimi zaslužkarji. Pravi vzrok dogodkov, ki smo jim priča, niso delavci, pač pa nenasitni posamezniki. V nevarnosti za preživetje so množice ljudi, ki so ostale brez plač, brez prihrankov, brez zaščite, brez svetlobe na koncu tunela. Njih bi morala zaščititi policija, namesto njih bi morala aretirati in zapreti barabe, ki so si nagrabile za pet, deset, sto svojih življenj in za prav toliko brezskrbnih življenj svojih otrok, vnukov in od vnukov vnukov. Toda ne: policisti pretepajo, škropijo in solzijo nasprotnike globalizma, onesnaževanja okolice, borce za pravičnejšo razdelitev zemeljskega bogastva. To počnejo, ker so v službi globalizacije, onesnaževanja okolja, ker jih plačujejo tisti, ki jim ni do pravičnejše razdelitve zemeljskega bogastva, ki vidijo le sebe in svoje koristi.

Zdaj bi moral reči, da ne obstaja le gospodarska kriza, ampak da gre za krizo vrednot, a bi se zdel v tem primeru hudo smešen samemu sebi. Je že tako, da se z vrednotami tolažijo reveži, brezpravni in zaničevani, bogatašem pa je enostavno dovolj že to, da so bogati. Krize morale, etike, človečnosti nasploh so stare prav toliko, kolikor je staro človeštvo. Ljudje so visokoleteče misli strnili v pregovor: ''Kar je dovoljeno kralju, ni dovoljeno njegovemu služabniku.'' Vrednote določa položaj na družbeni lestvici in na višji klin se lahko povzpnemo, če smo bogati. Pa sploh ni važno, kako smo prišli do tega bogastva. Za lastno zadnjico se lahko ugriznejo tisti, ki trdijo, da nobeno bogastvo ni pošteno bogastvo.

Vladni popenjenci se bodo bojda poslužili vseh pravnih sredstev, da bodo prisilili milijonskega odpravninarja k vrnitvi milijončka. Bodo tako storili tudi z vsemi, ki so obogateli čez noč s poceni nakupom nekdaj družbenega premoženja?

Malo Morgen. Za rajo je dovolj že to, da prične verjeti, kako lahko ena sama lastovka prinese pomlad.