Profimedia

Živimo v času, ko je vsakodnevno prisotno plačevanje z mobilnimi aplikacijami in plačilnimi karticami. Kljub temu gotovina pri Slovencih ostaja zelo priljubljena. Ne samo za vsakodnevne nakupe, temveč tudi kot oblika hranjenja premoženja, pogosto kar doma.

Slovenci na bankah hranimo skupno 27 milijard evrov

Po ocenah bančnih strokovnjakov in glede na podatke iz poročila o finančni stabilnosti iz aprila 2025, ki ga je pripravila Banka Slovenije, imajo Slovenci na svojih bančnih računih okoli 27 milijard evrov. 

Točnih podatkov, koliko gotovine je v slovenskih gospodinjstvih, ni mogoče pridobiti, vendar Banka Slovenije navaja, da je od 30 do 50 odstotkov evrskih bankovcev v obtoku zunaj evrskega območja. Ta podatek, čeprav zajema celotno območje evra, nakazuje na to, da je velik del gotovine nedostopen Evropski centralni banki.

Slovenci še vedno prisegamo na gotovino

Podatek iz januarja 2025 kaže, da Slovenci v fizičnih trgovinah kar v 64 odstotkih primerov plačujemo z gotovino. To poudarja visoko stopnjo uporabe gotovine v vsakdanjem življenju in nakazuje, da imajo posamezniki in podjetja precej gotovine pri sebi, ne nujno le na bančnih računih.

Kaj pa ležarina na bankah?

Ležarino najlažje opišemo kot strošek, ki ga banka zaračuna, če pri njej shranjujemo denar. Dobro novico za varčevalce predstavlja dejstvo, da slovenske banke trenutno fizičnim osebam ne zaračunavajo več ležarin za hranjenje večjih zneskov gotovine na računih. Po juliju 2022, ko je Evropska centralna banka (ECB) začela dvigovati ključne obrestne mere, so tudi slovenske banke začele opuščati zaračunavanje ležarin za fizične osebe. Večina večjih bank, med njimi NLB, Nova KBM, SKB, UniCredit bank in Delavska hranilnica, je ležarine odpravila avgusta 2022.

Profimedia

Ležarine so preteklost, a se lahko vrnejo

V času negativnih obrestnih mer so morale tudi banke plačevati za presežna sredstva, ki so jih hranile pri ECB. Ta strošek so nato želele prenesti na svoje komitente, predvsem tiste z večjimi vlogami. Ko pa so obresti začele rasti, tega pritiska ni bilo več in praksa se je končala.

Kljub temu pa Igor Štemberger, predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, opozarja na potencialno vrnitev ležarin v prihodnosti. "Odkar so začele obrestne mere rasti, se je zaračunavanje ukinilo. Seveda se zna zgoditi, da v primeru ponovnega padca obrestnih mer banke ponovno uvedejo stroške za večje vsote, a trenutno nismo tam," je pojasnil.

Banka Slovenije  pojasnjuje, da je zaračunavanje oziroma odprava ležarin poslovna politika posamezne poslovne banke, kar pomeni, da imajo banke svobodo pri odločanju o tem.

Gotovina še ni rekla zadnje besede, a prihajajo spremembe

Čeprav je svet vse bolj digitalen, smo Slovenci očitno še vedno močno navezani na denar v fizični obliki. V prihodnje pa bomo morali morda kot družba razmisliti tudi o prilagoditvah, saj se Evropa postopno pripravlja na uvedbo digitalnega evra, kar lahko pomeni pomembne spremembe v načinu, kako hranimo in uporabljamo denar.

Preberite še:

Korak v razvoju

Slovenci navezani na gotovino, a je digitalni evro vse bližje

ECB pričakuje, da bo do začetka leta 2026 dosežen politični dogovor, ki bo postavil temelje za uvedbo digitalnega evra, navaja Reuters. Digitalni evro naj bi dopolnjeval gotovino, ne pa jo nadomestil, ter uporabnikom omogočal varen, brezplačen in enostaven način plačevanja, tudi brez povezave z internetom.

Cilj tega projekta je ohraniti finančno suverenost Evrope in zmanjšati odvisnost od zasebnih in čezatlantskih plačilnih sistemov. Slovenci, ki danes še vedno radi hranimo denar tudi doma, se bomo morda že v nekaj letih morali prilagoditi novim navadam.