Profimedia

To je v današnji razpravi Banke Slovenije o napredku projekta digitalnega evra in o njegovih prednostih zagotovil tudi namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. "Gotovina ostaja temelj našega finančnega sistema. Gotovina ostaja splošno dostopno in sprejeto plačilno sredstvo za vse v Evropi," je dejal. To je pomembno za omogočanje finančne vključenosti in ob izrednih dogodkih, kot so izpad elektrike ali kibernetski napadi.

Digitalni evro bo po zagotovilih obeh tako kot današnji digitalni plačilni sistemi zagotavljal najvišjo raven zasebnosti. "Ne bo temeljil na zbiranju osebnih podatkov," je zatrdil Dolenc. Evropska centralna banka (ECB) bo uporabljala najnaprednejšo tehnologijo in strogo upravljanje podatkov, pri čemer identiteta uporabnikov ne bo dostopna centralni banki, ampak samo bankam oziroma plačilnim ponudnikom, je dodal Cipollone.

V projektu skrbno pazijo na iskanje ravnovesja med zasebnostjo in zakonitostjo, saj je treba po Dolenčevih navedbah preprečiti zlorabe za nezakonite namene. Hkrati pa je treba zagotoviti dostopnost digitalnega evra in njegovo vsestransko uporabo. "Na voljo bo vsem državljanom, podjetjem in trgovcem v evrskem območju," je dejal. To ne bo komercialni produkt, temveč sredstvo v javno korist.

Korak v razvoju

Digitalni evro je logičen korak v razvoju evrske valute. "Pri tem je naš cilj zagotoviti, da sledimo času," je dejal Dolenc in spomnil, da se spreminja tudi način, kako plačujemo. Delež gotovinskih plačil na fizičnih prodajnih mestih v evrskem območju se je namreč močno zmanjšal. Tudi pričakovanja potrošnikov so se spremenila. Slovenija deli isti trend, čeprav smo v državi nekoliko bolj naklonjeni gotovini, kot je povprečje v Evropi.

Projekt je po besedah Cipolloneja tehnološko zahteven. Njegova izvedba bo trajala približno tri leta, začetek pa bo odvisen od sprejetja ustrezne zakonodaje v državah evrskega območja. "Digitalni evro ne bo poskušal spremeniti načina plačevanja ljudi, temveč jim bo nudil dodatno možnost plačevanja, še posebej v spletni trgovini, kjer gotovina ni uporabna," je orisal.

Kaj bi prinesel Sloveniji

Slovenija je omenjena kot ena izmed držav, ki lahko s sodelovanjem v tem projektu izkoristi priložnosti za inovacije in bolj konkurenčne plačilne rešitve, je ocenil Cipollone. V Sloveniji so prebivalci še vedno močno navezani na gotovino, saj je bilo leta 2024 skoraj dve tretjini plačil na fizičnih mestih opravljenih z gotovino. Kljub temu delež kartičnih plačil narašča.

Slovenija in še 12 držav evrskega območja so močno odvisne od mednarodnih plačilnih shem. Slovenska shema takojšnjih plačil Flik po njegovih besedah ponuja obetavno uporabniško izkušnjo, vendar je njena uporaba omejena na stranke slovenskih bank. Prav tako trgovci Flika še ne sprejemajo tako pogosto kot tradicionalnih kartic. Ta razdrobljenost in odvisnost od neevropskih plačilnih sistemov povzroča višje stroške in slabšo uporabniško izkušnjo.

Digitalni evro bi to izboljšal, z njim pa bi koristi gotovine prenesli v digitalno okolje. Projekt poteka v sodelovanju z bankami, podjetji, trgovci, potrošniki in javnimi institucijami. Ugotovitve bo ECB kmalu predstavila javnosti. "Digitalni evro je pomemben za digitalno preobrazbo Evrope in preprečuje dražje in manj priročne plačilne izkušnje, tudi v Sloveniji," je sklenil Cipollone.