##IMAGE-2206755##

Današnja priloga Dela - Delo FT -  v svoji rubriki Termometer med pozitivne dogodke oz. osebnosti uvršča direktorico novomeške Adrie Mobil Sonjo Gole. Med prazniki je bilo 700 zaposlenih doma dva tedna, ob tem pa sta iz podjetja prišli dve dobri novici, piše tednik. Lani je družba prodala 22 odstotkov manj počitniških prikolic in avtodomov, prihodki so bili sicer manjši za 21 odstotkov, dobiček pa za dobro tretjino, a rezultati so glede na razmere na vseh 29 trgih, na katerih prodaja svoje izdelke, zavidljiv dosežek. Blagovna znamka Adria je na več trgih tudi povečala tržni delež, saj je šla v prodajo bolje kot izdelki konkurentov. Še razveseljivejši je podatek, da v Adrii Mobil že vidijo svetlo točko v dosedanjih letošnjih prodajnih rezultatih in naročilih za naprej, ki vnašajo optimizem v še vedno nestabilno gospodarsko okolje in panogo karavaninga.

Spremembe na finančnih trgih, gospodarska nihanja in previdnejše obnašanje kupcev so v Adrii Mobil začutili že pred lanskim poletjem, ko krize še niso omenjali, opozarja Delo FT. Vodstvo družbe z generalno direktorico Sonjo Gole na čelu se je takoj lotilo iskanja ukrepov za obvladovanje spremenjenih razmer. Uporabili ali predvideli so le take, ki so v skladu z našimi predpisi in karseda človeški. Še najtežje je bilo zato vsem zaradi stotnije zaposlenih za določen čas, ki jim niso več podaljšali pogodb, medtem ko je 36-urni ali celo 32-urni delovni teden večini hitro zlezel pod kožo, ocenjuje tednik. Zaradi izjave o 30 dneh neplačanega dopusta, ki so jo podpisali skoraj vsi zaposleni, se je Adria Mobil znašla na črni listi Skei. To pa ni razlog, da tega ukrepa še niso uporabili, ampak je razlog boljši: več naročil in boljša zasedenost proizvodnih zmogljivosti. Prvič v Sloveniji jim je uspela tudi prostovoljna, začasna prezaposlitev dela zaposlenih (v Revoz, ki ima obilo dela vsaj do konca julija), v tretjem paketu ukrepov pa je vlada sprejela predlog Adrie Mobil o čakanju na delo do pol leta, ki ga skoraj dvotretjinsko financira država. S tem ukrepom bodo lahko prispevali k ohranitvi kar nekaj delovnih mest v državi.

Delo FT piše tudi o slovenskih podjetjih na romunskem trgu. Med njimi sta novomeška Krka in trebanjski Trimo.

Trimo uresničuje velik posel pri gradnji največjega trgovskega središča v Romuniji, ki je zdaj največje gradbišče v državi. Krka pa je odprla podjetje, v katerem je zaposlenih 175 ljudi. Romuni so drugi največji kupci Krkinih zdravil v Jugovzhodni Evropi.

Trimo je na romunskem trgu navzoč že desetletje. Najprej so tam odprli predstavništvo, zaradi vse večje razvitosti trga in povečanih zahtev kupcev po kompleksnih in prilagojenih storitvah pa so se leta 2006 odločili za ustanovitev lastnega podjetja Trimo Construct Romania, ki zdaj zaposluje pet ljudi. Lani je Trimo v Romuniji uresničil dva odstotka svoje prodaje. Izvažali so predvsem svoje nove proizvode, kot so nadstandardni modularni fasadni elementi qbiss by trimo. Zdaj izvajajo največji projekt v Romuniji - Cotroceni Park v Bukarešti, za katerega dobavljajo razkošne modularne fasadne elemente qbiss by trimo. Dobavljali pa so tudi obloge za naložbe Ikee, Siemensa, Kauflanda, Bille, Leka in drugih. V Trimu menijo, da ima romunski trg potencial postati eden njihovih pomembnejših trgov v prihodnjih nekaj letih.

Krka je postala dejavnejša na romunskem trgu v devetdesetih letih in je leta 1995 odprla predstavništvo v Bukarešti. Decembra lani pa je tam registrirala podjetje, ki je odprlo vrata 1. januarja in ima 175 zaposlenih.

Na romunskem trgu se je namreč že utrdila in je na tretjem mestu med tujimi ponudniki generičnih zdravil. Lani so tam prodali že za 29,4 milijona evrov svojih izdelkov, kar pomeni, da so Romuni drugi največji kupci Krkinih proizvodov v Jugovzhodni Evropi. Krkine dosedanje izkušnje na romunskem trgu so pozitivne in menijo, da lahko tudi v prihodnje tam dobro poslujejo. Zato načrtujejo tudi širitev prodajno-promocijske mreže v Romuniji, ponudili pa bodo še nekatere nove izdelke, saj je poslovanje, kljub globalni finančni in gospodarski krizi, dokaj stabilno.

O novomeški Krki današnje Delo FT piše tudi v sklopu posebne teme, namenjene farmacevtski industriji.            

Prodaja skupine Krke je bila v prvem četrtletju na ravni primerljivega lanskega obdobja. Predlagana dividenda bo za dobrih 15 odstotkov višja od lanske.

Tudi letos torej Krka kljub recesiji posluje uspešno. Prodaja skupine je bila v prvem četrtletju 245,2 milijona evrov, kar je na ravni lanskega prvega četrtletja, prodaja družbe Krka (216,2 milijona evrov) pa je bila večja za tri odstotke. Skupina Krka je v prvem četrtletju na trgih zunaj Slovenije ustvarila 218,4 milijona evrov prodaje, kar je 89 odstotkov celotne prodaje. Največja prodajna regija ostaja Srednja Evropa, z 29-odstotnim deležem v skupni prodaji. Največje rasti prodaje je Krka dosegla v Ruski federaciji, na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, v Italiji in Veliki Britaniji.

V skupini Krka so v raziskave in razvoj in za naložbe v prvem četrtletju 2009 namenili 23 milijonov evrov. Največji investicijski projekti, ki jih izvajajo, so širitev proizvodnih zmogljivosti v obratu Sinteza, ki so potrebne zaradi zahtev za proizvodnjo čedalje večjih količin različnih novih učinkovin, rekonstrukcija obrata Bršljin, kjer bodo zgradili nov objekt, namenjen proizvodnji biocidov, ter obnovili in povečali proizvodnjo sirupov, širitev proizvodnje pastil v Ljutomeru ter priprava na gradnjo novega obrata za proizvodnjo kapsul na lokaciji Ločna, z zmogljivostjo dve milijardi kapsul na leto.

Število zaposlenih v skupini Krka se je v prvih treh mesecih letošnjega leta povečalo za 161, kar je za dva odstotka.

Enotni tečaj Krkine delnice je bil na koncu prvega trimesečja 52,61 evra, kar je za devet odstotkov več kot konec leta 2008, ko je bil enotni tečaj 48,27 evra.

Nadzorni svet, ki je bil 8. aprila, je na seji skupaj z upravo družbe pripravil tudi predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2008. Tako bo skupščini delničarjev, ki bo 2. julija, posredovan predlog, da se bilančni dobiček družbe Krka za leto 2008 v višini 151.362.990,65 evra uporabi tako, da bo za dividende namenjenih 35.489.475 evrov, kar je 1,05 evra bruto na delnico. Letos je za dividendo predvidenih 15,4 odstotka več denarja, kot ga je bilo lani.