Arhiv Štajerskega Tednika

Med predvidenimi spremembami Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov je tudi povišanje cen tobačnih izdelkov. Med drugim naj bi se uvedel tobačni cent, za katerega pa so na Ministrstvu za finance izračunali, da bi dajatev v znesku 50 centov na zavojček cigaret dvignila drobnoprodajno ceno cigaret za približno 80 centov na zavojček oz. za približno 25 %, podobno tudi za drobno rezani tobak. „Tak izračun velja, če proizvajalec in trgovec cene ne bi vsaj deloma prilagodila navzdol,“ so še pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Na letni ravni naj bi se iz te dajatve zbralo okrog 103,3 milijona evrov. „Predlagano je, da bi se ta sredstva lahko porabila izključno za izvajanje javne službe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo opravlja ZZZS, in financiranje preventivnih programov varovanja in krepitve zdravja ter spodbujanja zdravega načina življenja. Cilji uvedbe tega ukrepa so zvišanje cen tobačnih izdelkov in s tem zmanjšanje porabe. Zagotovili bi tudi dodatna sredstva za zdravljenje in preventivne aktivnosti ter spodbujanje zdravega načina življenja ter s tem prispevali k finančni vzdržnosti na področju zdravstva,“ še odločitev za uvedbo te dajatve pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje.

103 milijone bi tako namenili za zdravljenje s tobakom povezanih bolezni, preprečevanje začetka kajenja in programe opuščanja kajenja. V vsakem primeru pa bo podražitev pomenila dodatno obremenitev kupcev tobačnih izdelkov. Novoustanovljeni proračunski sklad pa bo v upravljanju Ministrstva za zdravje.
Dražji cigareti, manj kadilcev?

Trošarine za tobačne izdelke so pri nas urejene z Zakonom o trošarinah. Na spletni strani Ministrstva za finance je tabela, iz katere izhaja, da se s trošarinami zbere zelo veliko denarja. Bistveno več kot pred 10 leti, razlog pa je gotovo v postopnem povečevanju trošarin.
Na ministrstvu zvišanje stopnje obdavčitve vidijo kot najučinkovitejšo sestavino celovitih programov nadzora. „Takšen ukrep ima največje učinke med mladostniki in osebami z nižjim socialno-ekonomskim položajem, torej v skupinah, ki začenjajo kaditi oziroma imajo višji delež kadilcev. Na splošno velja, da v državah z visokimi prihodki 10-odstotno zvišanje cen tobačnih izdelkov privede do 4-odstotnega zmanjšanja potrošnje tobačnih izdelkov in od 1- do 2-odstotnega znižanja deleža kadilcev, med mladostniki do 5-odstotnega,“ so v pozitivne ukrepe podražitve cigaret prepričani na zdravstvenem ministrstvu.

Nižje cene – višja potrošnja (in obratno)
Obdavčitev in posledično cene tobačnih izdelkov so se v Sloveniji v zadnjih letih zviševale že večkrat. Najmanj občutno pa med letoma 2007 in 2011. Zanimiv je podatek, da se je v tem obdobju potrošnja cigaret zvišala za skoraj desetino.

„V letih 2012, 2013 in 2014 pa je prišlo do pomembnejšega zvišanja realnih cen, v 2012 in 2013 za okoli 10 %, v 2014 za 8 %, kar se je odrazilo tudi v zmanjšanju potrošnje tobačnih izdelkov (v 2012 za okoli 6 %, v 2013 za okoli 14 % in v 2014 za okoli 6 %),“ še izpostavljajo statistiko, ki govori v prid podražitve.
So pa nam iz ministrstva za zdravje poslali še eno raziskavo:

Preberite več v Štajerskem Tedniku