MV

"Naj stroka pove, kaj je najboljša odločitev. Kot rejec lahko le skušam držati rejo v čimboljši kondiciji," dodaja Jože z ekološke kmetije iz Starega Gradu, ki se že vrsto let ukvarja tudi z rejo ovac, predvsem zaradi strmega haloškega terena. Sprašuje se, glede na to, da je bila sama reja drobnice že pred boleznijo ekonomsko vprašljiva, kako bo v prihodnje.

Skrbi ga, da bodo že tako maloštevilni rejci drobnice zaradi bolezni rejo dodatno opuščali, kar pa vodi v zaraščanje haloških strmin.

Bolezen modrikastega jezika, ki že od februarja razsaja po slovenskih rejah, je bila do sredine oktobra potrjena v 146 hlevih, neuradno naj bi bila ta številka še mnogo višja. Bolezen se širi med divjadjo, predvsem med mufloni, največ poginov pa beležijo rejci drobnice.

Zgolj v treh mesecih letos je poginilo 10.833 ovac, to je štirikrat več kot v enakem obdobju v letu 2024. Po podatkih statističnega urada so rejci v začetku leta redili okrog 116.800 ovc, kar pomeni, da je v izpostavljenem obdobju med julijem in oktobrom poginila skoraj desetina.

Modrikasti jezik ogroža tudi govejo živino. Rejci zaznavajo več prezgodnjih telitev, tudi večji delež poginov odraslih živali, predvsem po telitvi. Sicer pa se bolezen pri govedu kaže predvsem v manjši mlečnosti, ki pa se po preboleli bolezni vrne na prvotni nivo, tako je namreč dejal eden izmed večjih rejcev z območja Dravskega polja.

5,5 milijona evrov za cepivo

Več v Štajerskem tedniku