Banka Slovenije: Banke leto sklenile s skoraj milijardo dobička
Za naše banke se je lansko leto končalo z nekoliko nižjim dobičkom pred obdavčitvijo, kar je po navedbah Banke Slovenije predvsem posledica nižjih obrestnih prihodkov.
V NLB Skupini so pred dobrim tednom dni objavili lanskoletne poslovne rezultate. Vodstvo je imelo razlog za zadovoljstvo, saj so že tretje leto zapored presegli mejo pol milijarde evrov čistega dobička.
Danes je podatke, povezane s slovenskim bančništvom na splošno, v svoji mesečni informaciji o poslovanju bank objavila še Banka Slovenije. Tako so banke v lanskem letu ustvarile 991 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 17,4 odstotka manj kot v letu prej.
Čiste obresti so lani z 1,41 milijarde evrov za 10,1 odstotka zaostale za rezultatom v letu 2024. Pri tem so prihodki od obresti nazadovali za 13,5 odstotka na skoraj 1,84 milijarde evrov, odhodki za obresti pa za 23,1 odstotka na 428 milijonov evrov, je razvidno iz mesečne informacije o poslovanju bank za lanski december.
Neobrestni prihodki so bili po drugi strani s 778 milijoni evrov za 8,1 odstotka višji kot v letu 2024. Znotraj tega so neto opravnine narasle za 6,1 odstotka na 445 milijonov evrov.
Skupni bruto dohodek bank je bil z nekaj manj kot 2,19 milijarde evrov za 4,4 odstotka nižji kot predlani.
Operativni stroški in drugi parametri
Operativni stroški so medtem narasli za 1,7 odstotka na 1,03 milijarde evrov, tako da je bil neto dohodek z 1,15 milijarde evrov medletno nižji za 9,2 odstotka.
Neto oslabitve in rezervacije so bile s 162 milijoni evrov za 130 odstotkov višje kot v letu 2024. V Banki Slovenije so ob temu zapisali, da so se oslabitve in rezervacije nekoliko okrepile proti koncu leta, vendar pa glede na ustvarjeni dohodek ostajajo na nizki ravni.
Dobiček pred davki je bil z 991 milijoni evrov za 17,4 odstotka nižji kot v letu 2024, ko je z 1,20 milijarde evrov drugič zapored presegel raven ene milijarde evrov. Po davkih je bil dobiček z 882 milijoni evrov za 17,9 odstotka nižji kot leto pred tem.
Donosnost na kapital je tako po navedbah Banke Slovenije znašala 14,4 odstotka in bila za 4,5 odstotne nižja kot v letu 2024, a je ostala nad dolgoletnim povprečjem.
Posojila in denarne vloge
Lani se je nadaljevala tako rast obsega posojil kot denarnih vlog. Krediti nebančnemu sektorju so bili ob koncu leta s 30,84 milijarde evrov za 8,6 odstotka večji kot ob koncu 2024. Bolj od posojil podjetjem so narasla posojila gospodinjstvom, tako stanovanjska kot potrošniška.
Denarne vloge nebančnega sektorja so se medtem povečale za 6,9 odstotka na 44,51 milijarde evrov, znotraj tega denarne vloge posameznikov za 6,8 odstotka na 29,17 milijarde evrov.
Bilančna vsota bančnega sistema je narasla za 6,3 odstotka na skoraj 57,66 milijarde evrov.
Glasujte za Slovenko leta 2025
Sedem izjemnih žensk. Ena odločitev.
Izberite kandidatko, za katero verjamete, da je s svojim pogumom in delom najbolj zaznamovala preteklo leto.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.