MPA

Premierja Roberta Goloba in njegove ministre je na zadnji redni seji državnega zbora letos med drugim čakalo poslansko vprašanje o podražitvah hrane v zadnjem obdobju. Za evropska gospodinjstva so izdatki za hrano med najvišjimi stroški meseca, saj v povprečju predstavljajo skoraj 12 odstotkov porabe. Ponekod, denimo v Romuniji, se ta delež dvigne celo na 20 odstotkov.

Svetovni dan hrane

Hrana vse dražja: Poglejte, kateri izdelki so se najbolj podražili

Poslanka poslanske skupine SDS Suzana Lep Šimenko je na današnji seji premierju povedala, da podatki organizacije OECD kažejo na to, da je Slovenija oktobra imela najvišjo rast cen hrane v celotni Evropski uniji. "Rast cen hrane je bila oktobra na letni ravni 6,8-odstotna," je še povedala in dodala, da se je v času mandata sedanje vlade hrana podražila za 33 odstotkov. 

MPA

Golob:  V Sloveniji so vsi udeleženi v trgovini z mesom enako dobro zaslužili

"Kar je mene pri tem najbolj presenetilo, je to, da cene najbolj rastejo na tistih področjih prehranske verige, kjer smo v resnici samooskrbni. Pričakoval bi, da bo rast največja na tistih področjih, kjer nismo, na primer pri zelenjavi," je poslanki odgovoril Golob. Izpostavil je predvsem cene mesa, še posebej govedine, ki po njegovih besedah dosegajo največjo rast. "Kako je to mogoče? Ali mislimo, da ta denar izpuhti v tujino? Ne, ostane doma, saj smo na tem področju samooskrbni," je dejal.

Profimedia

Strokovna skupina, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, je po njegovih besedah ugotovila, da so vsi deležniki v verigi oskrbe z mesom cene zviševali v približno enaki meri. "To pomeni, da so vsi, ki so v Sloveniji udeleženi v trgovini z mesom, enako dobro zaslužili. To je treba povedati," je poudaril. "Bodimo realni, ko govorimo o tem, kje je vzrok za dvig cen hrane, kje se ta dvig cen dogaja in kdo je tisti, ki ima od tega neposredne koristi. To so ugotovili neodvisni strokovnjaki," je dodal.

Slovenija malo pod povprečjem

Na podlagi Eurostatovega indeksa ravni cen lahko hitro preverimo, kakšno ceno bi za povprečno "evropsko" košarico živil plačali Slovenci. Indeks deluje tako: Če je povprečna košarica hrane v EU določena na 100 evrov, se lahko indeks uporabi za prikaz, koliko bi ista košarica stala v posamezni državi. Raven cen nad 100 pomeni, da je država dražja od evropskega povprečja, medtem ko številka pod 100 pomeni, da je cenejša.

Eurostat

Med državami Evropske unije je povprečna košarica najcenejša prav v Romuniji, kjer prebivalci sicer porabijo največji odstotek gospodinjskega proračuna prav za hrano - 74,6 evra. Na drugi strani lestvice najdemo Luksemburg, kjer povprečna košarica živil stane 125,7 evra. Še nekoliko dražja je košarica v državah, ki sicer niso članice EU. Najdražjo hrano relativno na povprečje Evropske unije namreč kupujejo v Švici (161,1 evra), na Islandiji (146,3 evra) in na Norveškem (130,6 evra).  

Vplivi na cene različni

Večina držav srednje in vzhodne Evrope ostaja pod povprečjem Evropske unije oziroma je zelo blizu povprečja. Med temi državami je tudi Slovenija, ki v praksi predstavlja evropsko povprečje. Košarica živil namreč stane 99,3 evra. Zahodna Evropa na splošno beleži višje cene hrane, nordijske države pa so med najdražjimi v Evropi.

Primož Lavre

Pri razlikah med cenami imajo ključno vlogo strukturni dejavniki, kot so proizvodni stroški, integracija dobavnih verig in izpostavljenost globalnim pretresom, je za Euronews povedala Ilaria Benedetti, izredna profesorica na Univerzi v Tusciji. "Manjša in zelo odprta gospodarstva – pogosto z valutami, ki so podvržene ostrejšim nihanjem – so med pandemijo in rusko-ukrajinskim konfliktom močneje vplivala na naraščajoče stroške energije in kmetijskih vložkov," je prepričana. 

V več državah vzhodne in jugovzhodne Evrope hrana predstavlja več kot 20 odstotkov izdatkov gospodinjstev, medtem ko je v gospodarstvih z višjimi dohodki delež običajno pod 12 odstotki. "Posledično ima isto zvišanje cen veliko hujše posledice tam, kjer so dohodki nižji," je dodala.

Vpliv tudi na prehransko varnost

Tu so seveda še stroški dela in plače v različnih državah. Države z višjimi povprečnimi plačami, kot sta Danska in Švica, imajo običajno višje cene hrane, ker se stroški dela v kmetijstvu, predelavi in ​​trgovini na drobno prenesejo na potrošnike. Razlike v obdavčitvi, zlasti DDV na živila, prav tako pojasnjujejo nekatere razlike. Nekatere države, kot je Irska, uvajajo nižjo ali celo ničelno stopnjo DDV za hrano, medtem ko v drugih, kot je Danska, za hrano velja standardna stopnja DDV.

Drago meso

Cene govedine gredo v nebo: To so razlogi

Cenovne razlike pa imajo posledice tudi za prehransko varnost, zlasti če jih obravnavamo v povezavi z razpoložljivim dohodkom. Medtem ko lahko države z visokimi dohodki absorbirajo povišane ravni cen, se gospodinjstva z nižjimi dohodki v srednji in vzhodni Evropi soočajo z nesorazmernim bremenom, tudi če so nominalne cene hrane nižje. Eurostatova raven cen pa ne upošteva dohodka gospodinjstev, zato te ravni niso prilagojene glede na dostopnost.