Profimedia

V zadnjih letih so cene govejega mesa v Sloveniji opazno zrasle. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo goveje meso avgusta 2025 približno 28 odstotkov dražje kot v enakem obdobju lani. Trend rasti cen govejega mesa je vrh doživel med letoma 2022 in 2023, ko so bile cene govedine v Evropski Uniji na zgodovinsko visoki ravni, nič pa zaenkrat ne kaže na to, da bi se stanje drastično spremenilo. 

Po napovedih Evropske komisije gre sicer pričakovati na postopno umirjanje cen, vendar naj te ne bi nikoli več dosegle starih vrednosti. Evropski strokovnjaki rast cen pripisujejo predvsem zmanjšanju čred in proizvodnje širom Evropske Unije, pritisku okolijskih regulativ in bolezni živali, ki omejujejo ponudbo. Obenem je tudi rast cen energentov, gnojil in krme zvišala nabavne cene, ki se v maloprodaji opažajo z zamikom.

Trenutne cene se za denimo mleto meso gibljejo okoli 13 evrov na kilogram, za kilogram  zrezkov iz mlade govedine boste odšteli okoli 15 evrov, pri kakovostnejšem mesu pa boste za iste izdelke lahko odšteli tudi čez 20 evrov.

Slovenija med redkimi državami, kjer so se proizvodne cene mesa še zvišale

Analiza podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta 2024 kaže, da so med letoma 2022 in 2024 cene hrane v Sloveniji gibale v smeri evropskih trendov – z manjšimi nihanji, a z jasno zaznavno rastjo. Kljub splošni umiritvi po inflacijskih skokih iz let 2022 in 2023 so cene mesa, predvsem govedine, ostale pod pritiskom. Slovenski pridelovalci so bili med redkimi v Evropski Uniji, kjer so se proizvodne cene mesa še zvišale – za 1 odstotek, medtem ko so se v večini članic unije rahlo znižale.

Bolezni in porast povpraševanja

"Proizvajalci smo, kar se tiče govejega mesa, del evropskega trga, temu trgu pa moramo prilagajati naše cenovne politike. Sam vidim dva konkretna razloga za povišanje cen govedine. Prvi je bolezen modrikastega jezika, zaradi katere se je stalež govedine zmanjšal, zaznavamo pa tudi porast porabe govejega mesa, predvsem iz muslimanskega sveta," pojasni direktor podjetja Kodila, Janez Kodila. 

Kmečka borza

Vir blizu slovenski mesni industriji, ki je želel ostati anonimen, dodaja, da je pred leti bila odkupna cena govedine dokaj nizka, zato so se številni kmetje odločili zmanjšati svoje črede. Obraten trend pričakuje v prihodnosti, saj so cene odkupa zdaj nekoliko višje. Poudaril je še, da ima veliko ponudnikov govejega mesa po Sloveniji težave pri nabavi. "Govedino pri kmetu kupujejo tuja podjetja, ki lahko ponudijo višje odkupne cene od naših. Velikokrat se zgodi, da ne moremo zadovoljiti povpraševanja, ki je kljub cenam še vedno visoko," je pojasnil. Poudarja, da govedine primanjkuje tudi na globalni ravni, ne samo pri nas. 

Med najmanj donosnimi panogami v kmetijstvu

Dr. Emil Erjavec s katedre za agrarno ekonomiko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani pa rast cen pripisuje strukturnim spremembam v evropskem kmetovanju: "Vse manj je krav molznic in dojilj, kar pomeni manj telet in splošno pomanjkanje na trgu." Opozarja še, da je reja govedi za meso tudi med najmanj donosnimi panogami v kmetijstvu, obenem pa je evropski trg govejega mesa temeljil na srednje velikih kmetijah. 

"Na evropskem trgu že kakšnih deset let ni presežkov, subvencije pa so realno nižje, zato se mladi ne odločajo za to panogo. Povpraševanje se po drugi strani povečuje, sploh na azijskih trgih. Na evropskem trgu se že dlje časa napoveduje stagnacija povpraševanja, do katere pa še ni prišlo. Preprosto gre za visoko povpraševanje in slabšo ponudbo," je bil jasen. Sicer pričakuje, da bo do padca cen prišlo, a te ne bodo nikoli več tako nizke, kod so denimo bile pred pandemijo covida-19. 

Kaj pa argentinska govedina?

Če je katera država znana po govedoreji, je to gotovo Argentina. Na prvo žogo bi lahko predvidevali, da bi lahko pomanjkanje ponudbe na trgu rešili prav tam. A Erjavec opozarja, da stvari niso tako preproste: "Evropa je napram Južni Ameriki dokaj zaprta. Carine so tako visoke, da se uvoz iz Argentine ne izplača. Trgi goved, mleka in sladkorja so med zadnjimi, ki so še tako zaščiteni."

Podražitev mesa

Slovenska govedina poceni pri rejcu, draga v trgovini

Medvedja usluga slovenski samooskrbi

Kodila potrjuje, da so se tudi nabavne cene govedine zvišale, dodaja pa, da zaenkrat z nabavo iz lokalnega okolja (radij 150 kilometrov) v njegovem podjetju nimajo težav. Opozoril pa je še na eno, velikokrat manj osvetljeno težavo visokih cen govejega mesa: "Z pritiskom trgovcev in posledično države na znižanje cen mesa, delamo škodo slovenski samooskrbi. Tujci za govedino plačajo več, zato kakovostno meso gre ven iz države, v Slovenijo pa se zaradi cenovnih pritiskov uvaža nizkocenovna, slabša govedina." 

Poudarja, da kakovost, tako kot pri vseh drugih izdelkih, ne samo živilskih, logično stane več. "Kupec vedno išče najcenejšo opcijo, a ta opcija ne more biti najbolj kakovostna. Slovenski proizvajalec, se pravi kmet, bo seveda prodajal najboljšemu ponudniku. Če na police slovenskih trgovin pride zgolj draga govedina, bo kupca cena posledično odvrnila. Kupec seveda ima to pravico. To ni krivda niti kmeta, niti proizvajalca, niti kupca. Vsi v tej verigi se vsi odločajo samostojno, glede na lastne interese. Vsi štirje deležniki v tej verigi, se pravi kmetje, mesarji, trgovci in kupci odločajo, koliko, od koga in po kakšni ceni se meso kupuje."

Napovedi vlade nemogoče

Erjavec je na načelni ravni potrdil skrbi direktorja podjetja Kodila, da bi regulacija cen slabo vplivala na slovenske govedorejce. A poudarja, da so obljube vlade o znižanju cen govejega mesa za končnega potrošnika nemogoče. "Reguliranje cen na enotnem trgu ni mogoče. Vse napovedi vlade so brezpredmetne, saj si država članica Evropske Unije tega zakonsko ne more dovoliti. Cene lahko regulira le Evropska Unija preko izvajanja skupne tržne uredbe," pojasni. 

Proizvodna veriga

Govedina dražja za 25 odstotkov. Kako bodo omejili podražitve?

Slovenci jemo vedno slabšo govedino

Erjavec sklene, da večina najboljše govedine zapušča Slovenijo, v državo pa uvažamo slabšo govedino: "Najboljša govedina gre v arabske države, v Avstrijo, deloma tudi v Italijo. Naša slabša kupna moč vodi v to, da Slovenci jemo vedno slabšo govedino. 

"Potrošniki in prodajalci želijo meso dobiti čim ceneje, pritiskajo na kmete in proizvajalce, rezultat pa je, da Slovenci jemo vedno slabše meso," se Erjavčevemu mnenju pridružuje tudi Kodila. Dodaja pa še pomembno dejstvo, ki ga mnogi potrošniki zanemarimo: "Uvoženo meso ni vedno slabo meso."