© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Kakšni potrošniki rib smo Slovenci? Največ jih gre v promet za praznike.


tednik
Mojca Vtič
16. 6. 2026, 05.40
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Več sto porcij postrvi se je konec maja cvrlo v vročem olju na Ribiški noči na Pobrežju – dogodku, ki naj bi spodbudil uživanje rib tudi na družabnih srečanjih.

mv-ribe 1.JPG
MV
Damijan Geč

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Priprava ocvrtih rib je sicer v nasprotju s prehranskimi smernicami, a tudi sicer jih Slovenci bore malo upoštevamo. Na uživanje rib bolj vplivajo prazniki in vreme, je slišati. Cene rib se gibljejo od približno osem evrov za očiščen kilogram postrvi navzgor. Na drugi strani je svinjina (predvsem uvožena) cenovno dostopnejša.

Čeprav kot opozarja eden večjih ribogojcev pri nas, riba in svinjina nista primerljivi, pravi, da bi se lahko morda teletina s kakovostnega vidika kosala z ribo. Obenem pa ocenjuje, da četudi bi bile ribe polovico cenejše, bi bil obseg potrošnje podoben. Na prodajo postrvi šarenk najbolj vplivajo verske zapovedi – prazniki (krščanski, muslimanski, judovski) ter ugodno vreme.

Piščanec vzrejen v 40 dneh, riba v dobrem letu

V državah EU je bilo predlani vzrejenih milijon ton rib, Slovenija je bila z 987 tonami med državami z najmanjšim obsegom akvakulturne proizvodnje. Primat ima pet držav, ki prispevajo kar dve tretjini celotne proizvodnje gojenih vodnih organizmov, to so Španija, Francija, Grčija, Italija in Poljska. V Sloveniji deluje okrog 150 ribogojnic, dve večji na območju Vidma. To sta ribogojnici, Hrga ter Berlek, ob Studenčnici pa imajo zasebne ribnike za gojenje rib še številni domačini Pobrežja.

Medtem ko je prodaja rib pri komercialnih ribogojcih stalna, pri zasebnikih in tudi v bližnjem potoku število ribjega življa upada, opaža Damijan Geč, sicer imetnik Gečovega ribnika. "Vzgoja rib ni poceni, obenem je dolgotrajna. Tako so številni dejavnost že opustili ali vsaj zmanjšali," opaža Geč. Postrv namreč za rast od ikre do prodajne velikosti potrebuje dobro leto, medtem ko piščanec v optimalnih pogojih približni 40 dni. V Studenčnici pa ribji živelj upada zaradi kormoranov, sive čaplje in zaščitene vidre.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.