Slovenski dopustniki, pozor: Hrvaško čaka še hujša vročina. Kdaj bo konec?
Preverili smo, kdaj bo na Hrvaškem vendarle prišla osvežitev, kje bo najbolj vroče in kaj čaka slovenske dopustnike ob Jadranu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrvaška je že več dni v primežu vročinskega vala, temperature se približujejo 40 stopinjam Celzija, tudi noči pa marsikje ne prinašajo pravega olajšanja. Napovedi kažejo, da bo najhujše šele sledilo.
Hrvaška je v avgust vstopila pod vplivom močnega vročinskega vala, ki je prinesel ekstremne temperature. V številnih krajih se temperature čez dan dvignejo nad 30 stopinj Celzija, ponekod pa se približujejo 40 stopinjam. Vročina ne popušča niti ponoči, predvsem ob Jadranu, kjer se temperature marsikje ne spustijo pod 25 stopinj.
Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je za celotno državo izdal vremenska opozorila, za večji del Hrvaške pa velja rdeči ali oranžni vremenski alarm. Ta označuje veliko oziroma zelo veliko nevarnost za zdravje.
Vrh vročine šele prihaja
Napovedi kažejo, da bo vrhunec vročinskega vala na začetku in sredi tedna. Najvišje dnevne temperature se bodo večinoma gibale med 35 in 40 stopinjami Celzija. Rdeče opozorilo, ki označuje izjemno nevarne vremenske razmere, velja za reško, kninsko, splitsko, dubrovniško, osiješko, zagrebško in karlovško regijo.
Tudi noči ne prinašajo pravega olajšanja. Posebej na Jadranu se temperatura ne spusti pod 25 stopinj, kar dodatno povečuje občutek toplotnega udara. Prav zato zdravniki prebivalce opozarjajo, naj se v najbolj vročem delu dneva izogibajo soncu, uživajo dovolj tekočine in zmanjšajo telesne napore.
Plaže kljub vročini niso prazne
Kljub ekstremnim temperaturam številni dopustniki vročino sprejemajo z navdušenjem, zato so hrvaške plaže še vedno dobro obiskane. Kot poročajo hrvaški mediji, večina obiskovalcev nad visokimi temperaturami nima večjih pripomb, čeprav nekateri priznavajo, da jih takšna vročina precej bolj obremenjuje. V enem pa so si enotni – na vročino so se dobro pripravili in vedo, kako se zaščititi pred najhujšim delom dneva.
Ponekod skoraj 39 stopinj, morje že zjutraj pri 25
Včeraj čez dan je bila temperatura v večini hrvaških mest nad 30 stopinjami. Med najbolj vročimi kraji je bilo Valpovo, kjer se je temperatura povzpela na skoraj 39 stopinj Celzija.
Visoke temperature beležijo tudi na morju. Temperatura Jadranskega morja je bila že ob osmih zjutraj okoli 25 stopinj Celzija.
Od začetka poletja zdravniki opozarjajo na nevarnosti, povezane z visokimi temperaturami, številni kopalci pa njihova priporočila jemljejo resno.
Ministrica opozarja: Med 10. in 18. uro se umaknite pred vročino
Dokler se temperature vsaj nekoliko ne spustijo, strokovnjaki nadaljujejo opozorila. Med njimi je tudi hrvaška ministrica za zdravje Irena Hrstić. »Ko so temperature najvišje, med 10. in 18. uro, se je treba izogibati odhodom na prosto. Obilna hidracija in vlaženje ne le kože, temveč tudi organizma od znotraj, sta najboljša preventiva. Vsaka preventiva je pravzaprav tudi skrb za zdravje,« je poudarila ministrica.
Strokovnjaki tako svetujejo, naj ljudje v najbolj vročem delu dneva ostanejo v senci ali hladnejših prostorih, pijejo dovolj tekočine in se izogibajo večjim telesnim naporom.
Zagreb zvečer pri 35,1 stopinje
Posebej nenavadne so bile tudi večerne temperature. Medtem ko je Zagreb čez dan vztrajal v hudi vročini, je prestolnica zvečer še vedno merila izjemno visokih 35,1 stopinje Celzija.
Gre za uradni podatek Državnega hidrometeorološkega zavoda, na katerega je opozoril meteorolog Ivan Šolić iz Slobodne Dalmacije. Ob istem času je bilo pod Marjanom v Splitu precej prijetnejših 28,5 stopinje Celzija.
Vročina pa povzroča težave tudi energetskim sistemom. Madžarski premier Péter Magyar je državljane pozval, naj v prihodnjih dneh racionalno in premišljeno porabljajo električno energijo. Poročila o ugašanju oziroma zmanjševanju delovanja reaktorjev zaradi neugodnih vremenskih razmer prihajajo tudi iz Francije in Romunije.
Strokovnjaki se zato že sprašujejo, ali bi lahko velike suše in ekstremna vročina v Evropi povzročile dodatne težave pri proizvodnji električne energije.
Temperature do 43 °C
Od srede bodo v Padski nižini v Italiji temperature dosegle okoli 40 °C. Na območju od Madžarske prek vzhodne Hrvaške in severne Srbije do zahodne Romunije napovedujejo temperature do 42 °C. Vrhunec vročinskega vala se pričakuje v četrtek, ko bi lahko temperatura v osrednjem delu Panonske nižine dosegla kar 43 °C. Rahlejšo osvežitev z možnostjo ploh je mogoče pričakovati šele od petka, predvsem v notranjosti Hrvaške, poroča portal 24Sata.
Dalmacija čaka na dež
V Dalmaciji medtem številni pogledujejo v nebo in čakajo na odgovor na vprašanje: »Kdaj bo dež?«
Napovedi za zdaj ne prinašajo veliko upanja. Konca vročinskega vala ni videti niti kratkoročno niti dolgoročno.
Žarek upanja predstavljajo napovedi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), ki za četrtek in petek, predvsem pa za soboto, napovedujejo možnost krajevnih poletnih ploh, predvsem v notranjosti Dalmacije.
Padavin bo za izboljšanje negativne padavinske bilance in zaustavitev suše najverjetneje premalo. Za kratkotrajno osvežitev in zmanjšanje sopare pa bi lahko bile dovolj.
V celinskem delu Hrvaške naj bi se v petek in čez konec tedna vendarle nekoliko osvežilo. Prihod hladnejšega zraka in padavin bi lahko po večdnevni vročini prinesel vsaj začasno olajšanje.
Nov vročinski val možen že prihodnji teden
Po srednjeročnih napovedih tudi po tem vročinskem valu ni videti dolgotrajnejše ohladitve. Meteorološki modeli kažejo, da bi se lahko prihodnji teden nad jugozahodno, zahodno in srednjo Evropo razvil nov močan višinski greben, ki bi ponovno ustvaril vročinsko kupolo.
Vročinski valovi so vse pogostejši in intenzivnejši
Čeprav visoke temperature na Hrvaškem v začetku avgusta niso neobičajne, klimatologinja DHMZ Sara Ivasić opozarja, da bodo temperature te dni precej nad povprečjem, tudi za ta del poletja.
Težava niso samo dnevne vročine, temveč tudi vse pogostejše tople noči.
Vročinski valovi sicer niso nov pojav, vendar danes nastajajo v precej toplejšem podnebju kot pred nekaj desetletji. Eden glavnih razlogov so človekove dejavnosti, ki povečujejo koncentracijo toplogrednih plinov.
»Znanstvene raziskave ocenjujejo, da so evropski vročinski valovi zdaj za dve do tri stopinje Celzija toplejši, kot bi bili brez podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek,« je pojasnila za Tportal.
To potrjujejo tudi statistični podatki. V Zagrebu v povprečju zabeležijo skoraj dvakrat toliko vročih dni – 39 – kot v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko jih je bilo 21.
Trend je še izrazitejši na Jadranu. Merilna postaja Split-Marjan je v zadnjih nekaj letih beležila povprečno 66 vročih dni na leto, medtem ko jih je bilo v preteklosti okoli 45.
Bodo temperature okoli 40 stopinj postale običajne?
Absolutni temperaturni rekord na Hrvaškem še vedno držijo Ploče. Tam so 4. avgusta 1981 izmerili kar 42,8 stopinje Celzija.
Po trenutnih napovedih rekord sicer ne bo presežen, vendar klimatologinja ne izključuje možnosti, da bi lahko bili temperaturni rekordi doseženi ali preseženi na posameznih merilnih postajah. Vprašanje pa je, ali tako dolgi in intenzivni vročinski valovi postajajo nova poletna realnost. Ivasić opozarja, da bodo temperature, ki jih danes štejemo za izjemno visoke, v prihodnosti verjetno precej pogostejše.
»Vrednost 35 stopinj Celzija, ki jo danes štejemo za zelo vroč dan, bi bila v prihodnjem podnebju lahko bližje 37 stopinjam. Hkrati bi temperature okoli 40 stopinj postale pogostejše kot danes,« je pojasnila.
Takšne razmere pomenijo večjo obremenitev za zdravje ljudi, kmetijstvo in oskrbo z vodo. Obenem se povečuje tudi nevarnost požarov, s katerimi se Evropa spopada tudi letos.
Spremljajte aktualno vremensko napoved na svet24.si/vreme.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
