Prometni krč ob Bohinjskem jezeru: Iskanje rešitev za nevarno ozko grlo
Poletje ob Bohinjskem jezeru. Slikoviti prizori z mostu na Ribčevem Lazu. Na preozkem mostu pa nepopisna gneča. Pristojne smo vprašali, če se kmalu obeta rešitev tega ozkega grla, ki ogroža tudi pešce.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V juliju se je na in ob znamenitem 100 let starem kamnitem Janezovem mostu na Ribčevem Lazu pripetilo več manjših prometnih nesreč in tudi ena resnejša. Motorist je zbil otroka, ki je tekal po mostu. Na srečo brez usodnih posledic.
Od hotela Jezero do cerkve sv. Janeza je najvišja dovoljena hitrost 30 kilometrov na uro. Ob sprehajanju turistov, ki na mostu lovijo najboljše trenutke za fotografije (ikonične) okolice in selfije, se na mostu in ob njem pogosto ustvari gneča, zlasti ob koncih tedna, ko do jezera in v bohinjske gore navalijo še enodnevni obiskovalci. Na 4,8 metra širokem mostu se komaj brez dotika srečata avtomobila, ko pa na most zapelje avtobus ali tovornjak in se tam gnetejo še pešci, nastane zastoj. Ne gre drugače, kot da vozila zapeljejo tesno mimo pešcev. En napačen skok otroka ali korak od bohinjskih lepot zaslepljenega odraslega in že lahko pride do »neprijetnega stika« z vozilom.
Bohinjsko občino in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI ali v nadaljevanju članka direkcija) smo zato povprašali, če so predvideni kakšni ukrepi za izboljšanje varnosti na Janezovem mostu v Ribčevem Lazu, ki je sicer potreben temeljite prenove, pred leti pa so ga začasno utrdili z jeklenimi konzolami.
Kratek odgovor je, da so. Ampak zadeve niso povsem enostavne, spet pa ne tako zapletene, da se ne bi v kratkem našla rešitev. Gremo po vrsti.
Po zadnji nesreči občina pozvala k pripravni takojšnih ukrepov
Na občini se zelo dobro zavedajo pomena zagotavljanja prometne varnosti na tem območju in na problematiko opozarjajo že vrsto let, vendar, kot dodajo, »so ključni posegi v cestno infrastrukturo, spremembe prometne ureditve na državni cesti ter morebitne rekonstrukcijske rešitve v pristojnosti države.« Most na Ribčevem Lazu je namreč del državne cestne infrastrukture.
Na prometno zagato z mostom so ponovno opozorili po julijski prometni nesreči. »Obstoječa ureditev državne ceste in mostu na Ribčevem Lazu v poletnih mesecih ne omogoča več varnega sobivanja velikega števila pešcev, kolesarjev in motornega prometa,« pravijo in izpostavljajo, da so »aktivno sodelovali tudi pri pripravi državnega projekta obnove mostu, kjer smo med ključnimi izhodišči poudarjali prometno varnost ter dejstvo, da število obiskovalcev v turistični sezoni presega zmogljivosti prostora.«
Po zadnji nesreči so direkciji poslali poziv k pripravi nujnih takojšnjih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na tem odseku. Kakšni so torej predlogi občine?
»Predlagali smo ureditev oziroma jasno označitev ločenih površin za pešce, preučitev možnosti fizične ločitve pešcev od motornega prometa oziroma uvedbo ustreznega prometnega režima, dodatne ukrepe za umirjanje prometa ter prilagoditev prometne signalizacije in talnih označb,« navajajo na občini.
Enosmerni promet izvedljiv, a z negativnim učinkom
To so torej kratkoročni ukrepi. Kaj o njih pravijo na direkciji?
»Zaradi neustrezne širine mostu prihaja do konfliktnih situacij med različnimi udeleženci,« so zapisali. To je že več let znano vsem. Spomnili so, da so leta 2019 na območju križišča in mostu najvišjo hitrost omejili na 30 kilometrov na uro. Koristna poteza. Nižje omejitve na državnih cestah niso možne.
Kaj še, kaj pa zdaj, nas je zanimalo? »Predlog Občine Bohinj po vzpostavitvi izmeničnega enosmernega prometa na območju mostu je izvedljiv,« so povedali za Svet24 in razložili: »Na ta način bi dobili zadostno širino za vzpostavitev pasu za pešce na vozišču.« Omenili so tudi negativen učinek takšne omejitve - poslabšanje prometne pretočnosti na območju 55 metrov dolgega mostu, zaradi česar bi spet lahko bentil kakšen lokalni voznik, ki bi v času povečanih prometnih obremenitev čakal v koloni.
Kakšna bo konkretna izvedba, se bodo dogovorili pristojni na direkciji in bohinjski občini.
Dolgoročna rešitev: celovita rekonstrukcija mostu
Zdaj pa še k nekoliko zapletenejšemu izzivu - dolgoročni rešitvi prometne problematike mostu na Ribčevem Lazu.
Zakaj je govora o zapletenem ali zahtevnejšemu izzivu. Janezov most je spomeniško zaščiten, zato je nujno usklajevanje s kranjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Na občini poudarjajo, da kratkoročni ukrepi ne bodo zadostovali, za dolgoročno rešitev pa je potrebna aktivna vloga države in izvedba ustreznih infrastrukturnih ukrepov. Med ukrepi so po njihovi oceni »razširitev mostu z varnimi površinami za pešce oziroma druge rešitve, ki bodo omogočile varnejše in preglednejše ločevanje različnih vrst prometa.«
Širitev mostu ni dovoljena
Direkcija kot dolgoročni ukrep predvideva »izvedbo celovite rekonstrukcije mostu.« V okviru izdelave projektne dokumentacija za izvedbo gradnje je že bilo precej usklajevanj. »Trenutno poteka recenzija projektne dokumentacije s preverbo statike, nato sledi urejanje zemljiškoknjižnih zadev. V kakšni meri bo možno zagotoviti varnost in pretočnost prometa na območju mostu po rekonstrukciji mostu pa bo odvisno predvsem od pogojev mnenjedajalcev, saj ZVKDS namreč ne dovoli širitve mostu,« so za Svet24 pojasnili na direkciji.
Varovanje dediščine pred varnostjo ljudi?
ZVKDS torej navkljub pobudi domačinov in občine za razširitev vztraja, da se ne sme posegati v »tlorisne gabarite mostu«. Menda bi že manjša razširitev trajno in nepovratno uničila avtentičnost kulturnega spomenika ter spremenila eno najbolj ikoničnih vedut v Sloveniji.
Občina mora tako iskati tudi drugačne rešitve za umirjanje prometa. V pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta Jezernica je cilj »ureditev novih peš in kolesarskih povezav, ki bi obiskovalcem omogočile varno gibanje mimo območja mostu pri cerkvi sv. Janeza.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.