Vročinski val: strokovnjakinja razkriva, kaj rešuje vrt in hladi mesto
Vročina bo znova udarila, senca dreves pa bo v mestu postala še kako dragocena. Strokovnjakinja svetuje, kako pomagati rastlinam preživeti vročino in sušo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Drevesa z gostimi krošnjami namreč niso zgolj okras urbanega okolja, temveč imajo pomembno vlogo pri blaženju visokih temperatur. Kot opozarja dr. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, je lahko razlika med osenčeno in neosenčeno površino v vročih dneh tudi več kot deset stopinj Celzija.
»Zopet nas bo pričakal še eden izmed vročinskih valov in v takih primerih je zelo dobro, da so tudi v mestu, v urbanem okolju, območja, ki so zasenčena,« pravi Ravnjakova. Prav v vročih dneh se po njenih besedah še posebej dobro pokaže, kako koristna so drevesa z gostimi krošnjami. Takšna drevesa ustvarjajo senco, v kateri se lahko ljudje zadržujejo, hkrati pa pomembno prispevajo k znižanju temperature. »Lahko je tudi razlika med površino, ki ni osenčena, med golim betonom, ali pa recimo v delih, kjer jih senčijo drevesa, več kot 10 ali celo 15 stopinj Celzija,« pojasnjuje strokovnjakinja.
Umetne senčnice dreves ne morejo nadomestiti
Zato so zelene površine in zelena infrastruktura v urbanih območjih vse pomembnejše. Še posebej dragocena so drevesa, ki s svojimi krošnjami ustvarjajo hlad in senco. »Za urbana območja so izredno pomembne zelene površine, zelena infrastruktura in še posebej drevesa, ki dajejo nekakšen hlad. Nikakor jih ne morejo nadomestiti razne umetne senčnice, dežniki in podobno,« poudarja Ravnjakova.
A visoke temperature in suša niso obremenitev samo za ljudi. V vročinskih valovih trpijo tudi rastline, ki se soočajo s sušnim stresom. Zato je po besedah strokovnjakinje vse pomembnejša tudi premišljena izbira rastlin, ki jih sadimo okoli svojih domov.
V času vse pogostejših vročinskih valov ni pomembno le, kako zaščitimo sebe, temveč tudi, kako prilagodimo zelene površine. Drevesa, primerna izbira rastlin, pravilno zalivanje in nekoliko višja trata lahko pomembno pripomorejo k temu, da rastline lažje preživijo vročino in sušo, obenem pa zelene površine pomagajo hladiti tudi naše bivalno okolje.
Katere rastline izbrati za vroča poletja?
»Vedno bolj pomembno je, da za zasaditev okrog naših hiš in domovanj izbiramo rastline, ki so vzdržne na takšne temperature in na močno sončno sevanje,« svetuje. Takšne rastline so praviloma manj zahtevne za vzdrževanje in jih je treba tudi manj zalivati, saj so bolje prilagojene na visoke temperature in močno sonce.
Kaj pa rastline, ki na ekstremne poletne razmere niso tako dobro prilagojene? Tudi njim lahko pomagamo. Če jih imamo v loncih ali koritih, jih lahko v času največje vročine prestavimo v senco. Pomemben pa je tudi čas zalivanja.
»Če imamo rastline, ki niso toliko prilagojene na takšne vročinske valove oziroma ekstremne temperaturne razmere, jih je potrebno bodisi prestaviti v kakšno senco, če jih imamo seveda v posodah, v koritih, bodisi da jih zalijemo v večernem času,« pojasnjuje Ravnjakova.
Rastline zalivajte zvečer
Večerno zalivanje je v času vročine učinkovitejše, saj voda ne izhlapi tako hitro kot čez dan, ko so temperature in sončno sevanje najvišji. »Zalivanje zvečer v bistvu dlje časa drži, ne pride do takojšnjega izhlapevanja, kot pa če jih recimo zalivamo zjutraj,« pravi.
Tega v vročini nikar ne počnite s travo, opozarja strokovnjakinja
Posebno pozornost pa si v času vročinskega vala zasluži tudi trata. Če je le mogoče, je v najbolj sušnih in vročih dneh bolje ne kositi oziroma travo pustiti nekoliko višjo. »V teh izredno sušnih dneh jo v bistvu pustimo, je ne kosimo, kajti v takem primeru lahko močno sončno sevanje in pa suša travo zažgeta,« opozarja strokovnjakinja.
Če je košnja vendarle nujna, svetuje, naj bo trava pokošena višje. Tako lahko v tleh in med rastlinskimi deli zadrži več vlage.
»Če pa že moramo pokositi, jo kosimo na višje, se pravi, da še vedno nekako zadržuje vlago takrat, kadar ponoči pade rosa, da vsaj nekako rastline s to roso in pa tudi s kakšno majhno ploho dejansko zadržijo v svojem sestoju, med svojimi rastlinskimi deli,« še pojasnjuje Ravnjakova.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
