Ukrajina prosi za milijarde, a korupcijske afere vzbujajo nelagodje v EU
Ukrajina potrebuje konstanten dotok finančne pomoči iz EU in drugod. Po drugi strani se kopičijo korupcijske afere Kijeva, ki v nelagodje spravljajo tudi evropske politike.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred enim mesecem so ukrajinske oblasti sporočile, da jim grozi 23,5 milijard evrov velika proračunska luknja. Predlagajo, da jim evropske države pomagajo pri zapolnitvi te vrzeli.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trdi, da so dodatna sredstva potrebna predvsem za obrambo – vključno z orožjem in plačami vojakov – in ne za popravilo poškodovanih elektroenergetskih omrežij ali subvencioniranja ukrajinskih kmetov, ki se soočajo z obupnim položajem. Pomorska blokada Črnega morja, ki jo izvaja Moskva, ukrajinskemu gospodarstvu, prizadetemu zaradi vojne, onemogoča pridobivanje prihodkov od izvoza pšenice in drugega blaga.
Ukrajinski predsednik je prav tako namignil, da vrzel ni posledica nedavne zaostritve vojne, temveč odločitve Kijeva, da večji del proračunskih izdatkov opravi v prvi polovici leta, zaradi česar so nastale potrebe po sredstvih, ki jih je treba zdaj nadomestiti, poroča spletni portal Euractiv.
Korupcija in dvom o nujnosti finančnih potreb Kijeva
Takšna pojasnila so pri nekaterih držav EU vzbudila dvome o obsegu in nujnosti finančnih potreb Kijeva. Zahteva po dodatni pomoči je namreč prišla le nekaj tednov po odstavitvi priljubljenega obrambnega ministra Mihajla Fedorova, ki je vlado obtožil korupcijskih nečednosti.
»Ne želim prehitevati z zaključki, vendar ponavljajoči se odstopi in razrešitve vladnih uradnikov zaradi obtožb o korupciji ustvarjajo precej nelagodja in neprijetno podobo dogajanja v Kijevu,« je dejal visoki diplomat EU.
Diplomat je dodal, da bodo številne države EU, ki se soočajo s pomanjkanjem sredstev, verjetno nasprotovale zahtevi Kijeva po dodatnem denarju, če bodo njegove najtesnejše zaveznice – zlasti nordijske in baltske države – še naprej vztrajale, da se ta sredstva zagotovijo brez ustreznih pojasnil.
»Ne moremo se niti dogovoriti o naslednjem dolgoročnem proračunu EU] hkrati pa povprečnemu evropskemu državljanu govorimo, da bo Ukrajina potrebovala več denarja,« je dejal diplomat.
Koliko natančno potrebuje Ukrajina
Številni diplomati EU – vključno z nekaterimi iz skandinavskih in vzhodnih držav članic – vztrajajo, da bi morala biti prednostna naloga ugotovitev natančnih finančnih potreb Ukrajine.
To stališče deli tudi Evropska komisija, ki je odgovorna za nadzor nad posojilom Ukrajini v višini 90 milijard evrov. O tem so se voditelji EU dogovorili decembra lani. Posojilo je bilo prvotno namenjeno kritju dveh tretjin finančnih potreb Kijeva za leti 2026 in 2027, preostalo tretjino pa naj bi zagotovile zahodne partnerice, vključno z Združenim kraljestvom, Kanado in Japonsko.
Tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), ki pri financiranju Ukrajine tesno sodeluje z Evropsko komisijo in Kijevu zagotavlja lastno posojilo v višini 7,1 milijarde evrov, težko natančno oceni potrebe države. Nedavni obisk delegacije IMF v Kijevu po navedbah dobro obveščenih virov ni bistveno pripomogel k razjasnitvi vprašanja.
Niso izvedli reform
Analitiki poudarjajo, da fiskalne težave Ukrajine dodatno zaostruje dejstvo, da država ni izvedla notranjih reform, povezanih s posojilnimi programi EU in IMF, zaradi česar letos ni mogoče izplačati do 25,7 milijarde evrov potencialne pomoči.
»Zamude pri reformah imajo torej neposredne fiskalne posledice,« sta v analizi, posredovani portalu Euractiv, zapisala Dmitro Andrijenko in Viktorija Klimčuk s Kijevske šole za ekonomijo.
Določitev natančne finančne vrzeli Ukrajine – čeprav zahtevna – bi se lahko izkazala za lažjo nalogo kot njeno dejansko zaprtje. Andriienko in Klimčuk opozarjata, da bi predčasno črpanje večjega dela posojila EU v višini 90 milijard evrov (z izplačilom zneska, ki presega prvotno za letos predvidenih 45 milijard evrov) lahko poslabšalo fiskalni položaj Ukrajine leta 2027, ko se bo Kijev po lastnih ocenah soočil s primanjkljajem v višini 28,4 milijarde evrov. Temu stališču pritrjuje tudi Evropska komisija, ki je zavrnila pozive Irske, Nizozemske in drugih držav EU k pospešitvi izplačil.
Belgija proti uporabi zamrznjenih ruskih sredstev
Medtem pa Belgija odločno nasprotuje predlogom za črpanje zamrznjenega ruskega državnega premoženja v vrednosti več sto milijard evrov za podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem. Belgija namreč upravlja večino teh sredstev in je lani blokirala pobudo pod vodstvom Nemčije za njihovo unovčenje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
