Profimedia

Po zavzetju Srebrenice 11. julija 1995 so sile Republike Srbske izvedle sistematične poboje in množične deportacije žensk, otrok in starejših. Po nareku generala Ratka Mladića so v nekaj dneh pobili več kot 8000 Bošnjakov ter s tem izvršili genocid, ki ga mednarodna skupnost kljub navzočnosti mirovnih sil Združenih narodov ni uspela preprečiti.

Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu je leta 2001 pokol uradno označilo za genocid, za katerega sta bila v največji meri odgovorna vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in njegov vojaški poveljnik Mladić, ki sta bila oba obsojena na dosmrtni zapor.

Zgodovinski pomen tragičnih dogodkov je danes priznan tudi mednarodno: 11. julij je od leta 2009 dan spomina na žrtve genocida v EU, letos pa ga je Generalna skupščina ZN razglasila tudi za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Za resolucijo je glasovalo 84 članic ZN, tudi vse države z območja nekdanje Jugoslavije, razen Srbije.

Na spominski slovesnosti tudi predsednica Pirc Musar

Predsednica Nataša Pirc Musar se bo jutri na povabilo člana Predsedstva BiH Denisa Bećirovića udeležila komemoracije ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, ki bo potekala v spominskem parku Potočari. Ob tej priložnosti se bo sestala tudi s političnimi predstavniki BiH in obiskala slovenske vojake v vojaški bazi Butmir v Sarajevu.

Med visokimi predstavniki držav, EU in ZN so udeležbo potrdili tudi hrvaški premier Andrej Plenković, črnogorski zunanji minister Ervin Ibrahimović, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, pomočnica generalnega sekretarja ZN za politična in mirovna vprašanja Rosemary Di Carlo, glavni tožilec ZN za mednarodna kazenska sodišča Serge Brammertz ...

Tako kot vsako leto bodo tudi v petek pokopali posmrtne ostanke žrtev, ki jih še vedno najdejo v novih sekundarnih grobiščih. Tokrat bodo pokopali posmrtne ostanke sedmih žrtev - med njimi dveh 19-letnikov in 67-letne ženske. Njene posmrtne ostanke so našli šele leta 2021 v množičnem grobišču 180 kilometrov južno od Srebrenice.

Dodik lani v medijih 42 krat zanikal genocid

Ne bo pa predstavnikov Srbije in Republike Srbske, entitete BiH, kjer se nahaja Srebrenica, saj njihove oblasti tri desetletja po koncu vojne in kljub sodbam mednarodnih sodišč še vedno ne priznavata, da je bil poboj 8372 Bošnjakov v Srebrenici genocid.

V entiteti kljub uveljavitvi na ravni BiH ne spoštujejo niti zakona o prepovedi zanikanja genocida, predsednik Milorad Dodik je med glavnimi zanikovalci. Po podatkih spominskega centra v Potočarih je bil lani med 305 zabeleženimi primeri zanikanja ali omalovaževanja genocida v medijih v Srbiji in entiteti na prvem mestu z 42 tovrstnimi izjavami.