Primož Lavre

Na brezdomce in odvisnike prežijo lastniki zadolženih ali slamnatih podjetij, najpogosteje kar v okolici sedeža društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice na Pražakovi ulici v Ljubljani. Ponudijo jim 300 ali 400 evrov in jih peljejo k notarju, kjer podpišejo notarski zapis, da prevzemajo podjetje. Kot smo že poročali, sledijo šoki. Najprej ostanejo brez socialne pomoči, potem brez zdravstvene oskrbe, na koncu pa jim grozi še izvršba s strani finančne uprave. Na problematiko je pred kratkim opozoril Inštitut Prelomi, ki je na ministrstvo za pravosodje tudi poslal pobudo, kako bi lahko problematiko rešili.

Preberite še:

Kje je odgovornost notarjev?

Lastniki zadolženih podjetij dolgove prenašajo na slovenske brezdomce in odvisnike

Problematika sicer ni nova, že večkrat so za skupno mizo sedeli predstavniki ministrstva za pravosodje, ministrstva za gospodarstvo, tudi finančnega ministrstva in finančne uprave ter notarske zbornice. Zadeva pa je veliko bolj zapletena, kot kaže na prvi pogled.

Ne morejo jih zavrniti, ker so brezdomci

»Prevzemniki podjetij, v teh primerih brezdomne osebe ali odvisniki, pridejo k notarju urejeni in tudi pred podpisom pogodbe večkrat ponovijo, da se zavedajo posledic in da želijo to narediti. Mnogi tudi povejo, kaj želijo s tem podjetjem narediti,« nam je povedal notar Miha Tratnik, ki je v pismu Inštituta Prelomi omenjen kot notar, ki naj bi pripravil notarski zapis za več takih poslov. Druga notarka, ki je tudi omenjena v pobudi, Irena Florjančič Cirman, pa nam je odgovorila, da so kupci podjetij, ne glede na to, da gre za brezdomce, osebe s polno opravilno sposobnostjo, ki se v celoti zavedajo posledic pravnega posla, ki ga sklenejo, glede na to, kako vneto ga zagovarjajo.

Na Inštitutu Prelomi in v Društvu Kralji ulice so prepričani, da bi morali alarmi zazvoniti že takoj, ko vidijo naslov domnevnega kupca podjetja. Po njihovem opažanju je naslov novih prevzemnikov zadolženih podjetij najpogosteje Mestni trg 1, Ljubljana, torej naslov ljubljanske občine. Oba notarja to zanikata. Miha Tratnik pravi, da je bila pri njem le ena oseba s tem naslovom, Florjančič Cirman pa doda, da so uporabljeni naslovi različni iz Ljubljane in okolice.

Primož Lavre

Bi notarji zlorabe lahko preprečili?

Čeprav mnogo puščic leti na notarje, češ da bi lahko preprečili take posle, imajo ti precej zvezane roke. Enako kot na notarski zbornici tudi oba notarja zagotavljata, da notar nima pooblastil za preverjanje socialnega statusa oseb, ki kupujejo poslovne deleže v gospodarskih družbah in postajajo njihovi direktorji. Zgolj na podlagi videza stranke notar ne more in ne sme domnevati, da gre za brezdomca ali odvisnika. Kdo lahko ali kdo ne sme postati družbenik v podjetju ali družbi, določa Zakon o gospodarskih družbah. Notar lahko preveri, ali kupec izpolnjuje pogoje, ki jih določa 10a. člen, med drugimi tudi, če kupec ni bil obsojen za določena kazniva dejanja. Ne morejo pa preverjati socialnega statusa kupca.

Dolga tudi za 200.000 evrov

Takih primerov je bilo vsaj 15 ali 16, nam je povedala Noemi Krese iz Društva Kralji ulice. Brezdomne osebe novačijo znanci, ki poznajo »nekoga«, zgodilo pa se je tudi že, da je k poslu novačil eden izmed njihovih uporabnikov. Brezdomci in odvisniki v tistem hipu vidijo neko malo korist, neke male zneske, niso si pa predstavljali, v kaj se spuščajo in kaj to dejansko zanje pomeni, opiše okoliščine Krese. Tisti, ki jim predajo podjetje, jih mirijo, da ne bodo imeli nobenih težav. Kaj jih je doletelo, pa ugotovijo šele, ko gredo k zdravniku in ne dobijo zdravstvene oskrbe. Dolgovi so lahko medtem vrtoglavi, še posebej za ljudi, ki nimajo ničesar. Po navadi se začnejo pri 10.000 evrih, najvišji dolg, ki so ga zasledili, pa je bil neverjetnih 200.000 evrov, še razkrijejo pri Kraljih ulice.

Edini način, kako se lahko rešijo iz situacije, je uvedba stečajnega postopka, ki pa lahko traja tudi dlje časa. Vendar ves ta čas niso upravičeni do pomoči ali drugih pravic. »V nekaterih primerih se je dalo s Centrom za socialno delo dogovoriti, da so ti ljudje kljub vsemu dobivali pomoč, vendar mora v tem času tudi reševati težavo. Do zdravstvene oskrbe pa lahko pride šele, ko sodišče potrdi uvedbo stečajnega postopka,« pojasni Krese.

Stara zgodba, veliko predlogov

Na mizi je bilo že mnogo predlogov, kako bi problematiko rešili. V notarski zbornici so predlagali, da se uvede prepoved prenosa poslovnega deleža pri družbi, ki ima zapadle neporavnane davčne obveznosti oziroma neplačane davke. Predlagali pa so tudi, da bi moral prodajalec podjetja priložiti največ nekaj dni staro potrdilo finančne uprave, da družba nima neporavnanih zapadlih obveznosti, vključno s prispevki.

Inštitut Prelomi predlaga, da bi morali notarji preveriti morebitne dolgove podjetja in status osebe, ki je prevzemnik. Predlagajo tudi omejitev prevzema zadolženega podjetja ter da bi morala odgovorna oseba in lastnik zadolženega podjetja za pet let nazaj kazensko in materialno odgovarjati za poslovanje in dolgove podjetja in pa kampanjo o obveznostih in posledicah prevzemov podjetij.

Marko Vavpotič

Ministrstvo: gre za zlorabo zakonodaje

Vendar na ministrstvu za gospodarstvo ocenjujejo, da gre pri tej problematiki za zlorabo pravnega okvira, in ne za pomanjkljivo zakonodajo. Zato zdaj niti ne predvidevajo popravkov zakonodaje, ki bi še bolj omejila prenos lastništva slamnatih podjetij ali prevzema zadolženih podjetij. Po mnenju gospodarskega ministrstva zakon o gospodarskih družbah že zdaj določa omejitve, s katerimi se preprečujejo zlorabe. Tako zakon določa, da podjetja ne sme ustanoviti ali voditi oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi gospodarskih ali podobnih kaznivih dejanj, ki je bila vključena v zlorabe davčnega sistema ali večkrat kaznovana zaradi neizplačila plač, zaposlovanja na črno ali nezakonitih izplačil ali pa je imela večinski delež v izbrisani družbi brez likvidacije.

So pa tudi na gospodarskem ministrstvu zapisali, da imajo notarji po veljavni zakonodaji pomembno vlogo pri varovanju zakonitosti. Če obstaja utemeljen sum, da gre za zlorabo ali navidezne posle, ne smejo sestavljati notarskih zapisov.

Notar sicer ima možnost, da zavrne sestavo notarskega zapisa, vendar mora imeti za to pravno podlago, to pa je edino prej omenjeni zakon o gospodarskih družbah. Notar Miha Tratnik nam je povedal, da je že zavrnil sestavo notarskega zapisa, ko je opazil, da prevzemnik podjetja ne razume, v kaj se spušča. Po zavrnitvi zapisa o utemeljenosti odklonitve na predlog stranke odloča notarska zbornica. »Po mojem mnenju v takšnih primerih stranke posel raje opustijo ali pa poskusijo pri drugem notarju,« pravi notar Tratnik.

Sa.R.

Dolgove je skoraj nemogoče izterjati

Koliko takih izvršb so izvedli, na finančni upravi ne morejo vedeti, niti v koliko prevzemov podjetij so vpleteni ljudje iz ranljivih skupin. Ker pa gre v teh primerih v večini za ljudi, ki nimajo premoženja, tudi izvršbe niso uspešne. Iz izvršbe so tudi izvzete denarne socialne pomoči, varstveni dodatki, pomoči ob rojstvu otroka ter določeno premično premoženje. Tudi v plačo in pokojnino finančna uprava lahko poseže le omejeno. Dolžniku mora namreč ostati znesek 76 odstotkov minimalne plače, kar trenutno znaša 971 evrov neto. Sicer pa ima finančna uprava težave, da sploh najde novega dolžnika, ker niti nima pravega naslova, zato se vročitev akta po navadi izvede z javnim naznanilom – z objavo na oglasni deski in na portalu eUprava.