Profimedia

Slovenija se sooča z rekordnimi stroški bolniških odsotnosti, opozarja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Njihovi podatki razkrivajo, da so izdatki za bolniška nadomestila v letu 2024 znašali 638,8 milijona evrov, letos pa naj bi se povzpeli že do skoraj 700 milijonov evrov.

A to je le polovica zgodbe. Delodajalci v Sloveniji sami krijejo prvih 20 delovnih dni bolniške odsotnosti zaposlenih, zaradi česar njihovi letni stroški dosežejo približno 500 milijonov evrov. Kar pomeni, da bolniške odsotnosti slovensko gospodarstvo in zdravstvo letno stanejo skoraj 1,2 milijarde evrov.

Čakalne dobe niso glavni krivec

Na ZZZS so izpostavili analizo Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo (NIJZ), ki kaže, da dolge čakalne dobe niso glavni razlog za dolgotrajne bolniške odsotnosti. V analizi so zajeli 2.826 oseb z dolgotrajno bolniško odsotnostjo, ki so imeli različna bolezenska stanja. "Kar 88 odstotkov pacientov ne bi imelo krajše bolniške odsotnosti niti ob krajših čakalnih vrstah. Pri le manjšem delu bolnikov bi bila razlika občutna," so navedli na ZZZS.

Analiza dokazuje, da so za boljše obvladovanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti ključni drugi sistemski izzivi, ki terjajo zlasti spremembo veljavne zakonodaje, medtem ko je vpliv čakalnih dob manjši, kot se morda zdi na prvi pogled, so še dodali.

Največ težav povzročajo bolezni hrbta in sklepov

Po podatkih ZZZS največ izgubljenih delovnih dni še vedno povzročajo bolezni mišično-skeletnega sistema, kot so bolečine v hrbtu, težave s sklepi in poškodbe. Leta 2024 je bilo zaradi teh diagnoz izgubljenih več kot 3,7 milijona delovnih dni.

Profimedia

ZZZS: Sistemske spremembe so nujne

Na ZZZS poudarjajo, da mora biti osrednji cilj bodočih reform ohranjanje delovne zmožnosti ljudi, saj se breme bolniških odsotnosti iz leta v leto povečuje. Trenutna ureditev po njihovih besedah postaja nevzdržna, tako finančno kot organizacijsko, zato predlagajo sveženj ukrepov, ki bi temeljili na hitrejši rehabilitaciji, večji odgovornosti vseh vključenih in bolj evropsko primerljivih rešitvah. 

Med ključnimi predlogi izpostavljajo naslednje:

- Z zgodnejšim vključevanjem delodajalcev in medicine dela ter prilagajanjem delovnih mest bi se delavci lahko vrnili hitreje in varneje.

- Potrebna je posodobitev sistema pravice do nadomestila plače, vključno z omejitvijo trajanja najdaljših bolniških odsotnosti.

- Prav tako je potrebno povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje. 

- Predlagajo tudi prenovo invalidske zakonodaje, v kateri bi morali biti postopki hitrejši, pravice jasnejše, poklicna rehabilitacija pa postavljena v ospredje.

- Namesto osredotočanja na to, česa delavec ne more več, bi se moral sistem usmeriti v to, kaj še lahko dela, in kako mu to omogočiti. 

Kot navajajo na ZZZS, bo za dolgoročno stabilizacijo sistema potrebna celovita zakonodajna prenova.