Ota Širca Roš spet na radiu: "Po zimi, polni izgub, sem rabila spremembo"
Po več tednih ugibanj je končno jasno: v Denis Avdić Show kot nova članica ekipe vstopa dolgoletna televizijska voditeljica Ota Širca Roš, ki pa je svoje prve medijske korake začela prav na radiu.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ota, dobrodošla doma! Kot sama rada rečeš, se vračaš domov, saj si kariero začela na radiu, a vseeno mi povej, kaj je botrovalo tej odločitvi? Vrsto let smo te namreč spremljali prek televizijskih zaslonov.
Spomnim se, da sem že pred leti, ko sem z radia šla na televizijo, rekla, da se bom nekoč vrnila, saj je radio moja prva ljubezen. Seveda sem se zaljubila tudi v televizijsko delo, zaradi česar tega koraka nisem storila že prej, čeprav priznam, da smo se o tej možnosti v preteklosti že pogovarjali. A takrat najbrž ni bil pravi čas za to. Zasebno je za menoj zelo zelo težka zima, polna izgub in sprememb, in po tej izkušnji sem se odločila, da potrebujem še eno spremembo. Najpogosteje se ženske, ko si želijo spremembe, odločijo za drugačno pričesko, a ker nimam toliko las, da bi bilo to zares opazno, sem se odločila, da spremembo storim v karieri (smeh).
Zelo zanimivo je to, da me je Denis Avdić poklical na pravi dan, ko sem o tem razmišljala že sama. Celo rekla sem mu, da ga je očitno nekdo poslal, a me je seveda v svojem slogu hitro okrcal, da govorim neumnosti (smeh). Ampak jaz verjamem, da se prave stvari zgodijo v pravem trenutku in Denis je točno na tisti dan prijel telefon v roke in me poklical. Zato sem privolila, ker se je vse poklopilo, ker sem čutila, da to spremembo potrebujem.
Koliko let je sicer minilo, odkar si začela z delom na televiziji?
Na televiziji sem od leta 2008, kar pomeni, da letos praznujem televizijsko polnoletnost. Res je, da sem še nekaj časa, ko sem že delala na televiziji, v manjši meri delala tudi še na radiu, zdaj bom pa spet dvoživka, ki bo malo še vedno na televiziji.
Kot nekdo, ki je tudi sam izkusil delo v jutranjem radijskem programu, ne morem mimo vprašanja, od kje ti energija za zgodnje vstajanje in če sploh veš, v kaj se podajaš?
Ne vem še (smeh). Jaz se z Oto, ki vstaja ob štirih zjutraj, še nisem spoznala. Ota, ki je bila v preteklosti ob štirih zjutraj pokonci, je verjetno ravno odhajala domov iz kakšne dobre žurke ali pa še takrat ne. Mogoče sem bila tako zgodaj pokonci, ko sem rojevala in ko je bilo treba ujeti kakšno letalo, a takšna jutra so bila v mojem življenju zares prava redkost.
Res ne vem, kako bo, ne sprašujem se zgolj tega, kako bo vstati tako zgodaj, temveč tudi, kako bo, ko bom morala ostati budna čez dan in ga preživeti ter normalno funkcionirati. Ti bom sporočila čez nekaj tednov, kako bo.
Moram dejati, da je to kar drzno od tebe (smeh).
Vidiš, bolj kot nova frizura (smeh), kajne?
Torej lahko rečeva, da jutranji človek najbrž nisi, oživiš šele zvečer?
Zagotovo oživim zvečer, morda celo ponoči. Dejansko bo ta urnik obrnil moje življenje na glavo, saj so se dolga leta moji dnevi zares začenjali ob 20.15, ko sem s televizije prišla domov. Pred polnočjo redko hodim spat, čeprav moram poudariti, da zaradi otrok še vedno vstajam okrog sedmih, ne spim dolgo v jutro.
Kljub vsemu pa to zdaj pomeni, da ne bom le vstajala tri ure prej, ampak bom morala tudi v posteljo tri ure prej, kar me morda še bolj skrbi. Skrbi me, kako bom uspela sebe in celotno družino tako disciplinirati, da bomo ob devetih zvečer vsi v postelji. Pomirja me dejstvo, da bomo zdaj več skupaj.
Takšna odločitev za seboj potegne celotno družinsko dinamiko, kajne? Kako ste se torej uskladili, boste šli vsi v posteljo ob devetih zvečer?
Že več mesecev, odkar se obeta ta sprememba, se poslužujem vseh možnih prijemov: od prošenj, moledovanja, groženj in vseh ostalih načinov, kako družini dopovedati, da je pomembno, da hodimo zgodaj spat. Tako da upam, da bo vsaj en od teh prijemov padel na plodna tla. In če ne drugega, bom lahko zdaj več popoldnevov preživljala z njimi.
Kot sem rekla, stopam v nekaj čisto novega. Po eni strani mi je to všeč, ker potrebujem osvežitev, moram stisniti F5 v svojem življenju, po drugi strani pa me to straši, ker grem v nekaj čisto neznanega.
V vseh teh letih se je delo na radiu tudi močno spremenilo, zaradi česar najbrž res spet delaš prve korake in se učiš kot novinka. Kaj te je do zdaj morda najbolj presenetilo?
Hitreje bi ti povedala, kaj me ni presenetilo oziroma kaj ni novo. Dobra stran tega je to, da je tukaj še vedno toliko enih ljudi iz tistih časov, ki so mi ostali pri srcu. Z Deželakom sva od prvega dne, ko sem prvič prestopila radijska vrata daljnega leta 2002, zelo dobra prijatelja in imava veliko skupnih zgodb, ki jih v teh dneh rada obnavljava. Tudi Denisa poznam že od takrat, veliko članov ekipe, ki so v ozadju, je še vedno tukaj in dobila sem občutek, da smo z našimi odnosi nadaljevali, kjer smo takrat ostali, kar mi je v veliko veselje.
Prav tako me je spet presenetilo, kako je radio ena velika mašina, koliko sodelavcev je v ozadju za eno samo oddajo, česar si poslušalci morda sploh ne predstavljajo.
Novo je tudi zagotovo to, da bom zdaj v večji ekipi, saj sem v preteklosti delala v paru. Predvsem me zanima, kakšna dinamika se bo postavila med nami, tega se neizmerno veselim.
Kaj pa napoveduješ ti, kaj lahko poslušalci pričakujejo? Ker po eni strani si res 'ta nova', a po drugi strani se poznate, zato so morda med vami vloge že vzpostavljene?
Ja, jaz bom postala nova jutranja 'bestica' (smeh)! Ne, domnevam, da bo pokazal čas, kam bomo šli, sama res ne morem napovedati, kaj se bo zgodilo. Z Denisom imam en poseben odnos, z Miho, kot sem rekla, tudi en lep odnos, tudi z Laro sva ga že razvili, ko smo bili skupaj na 'team buildingu' in sva bili cimri. Ampak z vsakim od njih uživam.
Zares ne vem, kakšno vlogo bom prevzela. Zdi se mi, da vsak človek v življenju ne igra, ampak prevzema veliko vlog in tvoja vloga je drugačna, ko si mama, prijateljica, sodelavka ... Z enim sodelavcem si drugačna kot z drugim. A vse to si ti, le v ospredje pridejo druge lastnosti. Katere moje lastnosti bodo prišle na površje v tej naši skupni dinamiki, pa bomo še videli. Ne vem niti sama, me pa zelo zanima.
Glede na to, da imaš doma deset in sedemletnika, sem prepričan, da si vajena raznih vragolij, ki jih boš zagotovo vajena tudi na radiu. Kako pa se z leti ti spreminjaš kot mama? Počasi počasi se že približujete obdobju najstništva.
Predvsem bi rekla, da se vse spreminja hitro. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zakaj sem si želela razbiti svoj ustaljeni urnik. Zdi se mi, da gre čas prehitro in da mi trenutki s sinovoma polzijo med prsti. Rada bi ju vedno in v vsakem trenutku dobro poznala, prav zdaj pa sta v obdobju, ko se najbolj spreminjata. V svoji biti seveda ostajata enaka, a zdaj spoznavata sama sebe, spoznavata svet in vsako to novo spoznanje doda njunemu karakterju nek dodatek. Ob tem bi bila rada zraven, to bi rada spremljala.
Starejši sin, ki res že postaja najstnik, bo jezen, če bo tole bral, a moram reči, da že kaže uporniške poteze in to prepričanje, da ga nihče ne razume. Počasi se bom spoznala tudi s tem in malce me je strah, ker vem, kakšna najstnica sem bila sama (smeh). Pa tudi Borut ni bil – če prevedem kar iz angleščine – sprehod v parku.
Torej jabolko ni padlo daleč od drevesa?
Ne more. Ne more, ne more (smeh).
Morda se ob koncu vrniva k tej tvoji želji po spremembi. Marsikdo jo v življenju občuti, a le redki to tudi upajo storiti. Razlogi so seveda različni, a vendar: kaj svetuješ tistim, ki prav tako razmišljajo o spremembi, pa morda najdejo 101 izgovor, zakaj to ne bi bilo dobro in prav?
Tej moji spremembi ni botroval pogum, ampak občutek. Jaz sem se poslušala in ko sem jo naredila, sem vedela, da je prav. Vsak korak, ki je bil narejen, mi je dajal občutek naravnosti in organskosti.
Morda bo klišejsko in slišati bo kot generičen nasvet, ampak je res. Poslušati moraš sebe in ne svojih strahov. Seveda je treba prisluhniti tudi drugim občutkom, ki ti povedo, ali je to, kar se ima za zgoditi, naravno, ali pa je na silo, ali je iz ihte ... Vprašati se moraš, zakaj to delaš in kako se ob tem počutiš. Takrat boš vedel, ali je odločitev prava ali ne.
Preberite tudi:
