Shutterstock

Napačna lega

Visoke grede nam dajejo možnost, da v okolici našega doma za rast rastlin izkoristimo res najboljše razmere. Ker nismo vezani na z zemljo pokrito površino, jih lahko postavimo skoraj kjerkoli, če le imamo ravno podlago. Marsikdo se glede pravega mesta namesto z vidika praktičnosti odloča na podlagi videza, ki ga na svojem vrtu ali na terasi želi doseči. To je lahko kritična napaka, zaradi katere naše rastline bodisi nikoli ne bodo take, kot bi si želeli, bodisi bomo morali svoj izbor rastlin močno omejiti na tiste, ki jim bodo ustrezale ne ravno najbolj idealne razmere.

shutterstock

Za uspešno in bujno rast večina rastlin, še posebno pa zelenjadnic, potrebuje veliko svetlobe in toplote. Pravilo prek prsta je vsaj šest do osem ur direktnega sonca na dan. Ko se tako odločamo o tem, kam bi postavili visoko gredo, naj bo v prvi vrsti naš motiv tja, kjer je največ sonca. Da bi to lahko zanesljivo ocenili, je priporočljivo, da še pred postavitvijo visokih gred okolico doma nekaj časa natančno opazujemo – kako padajo sončni žarki in kaj jim stoji napoti. Pomagamo si lahko tudi s spletno aplikacijo http://suncalc.net/, ki nam na podlagi GPS-koordinat naše lokacije prikaže pot sonca na določen dan v letu.

V vsakem primeru je najbolj zanesljiva možnost ta, da visoke grede postavite na južno stran vaše hiše, izogibajte pa se severni, saj bodo tam stene metale trdoživo senco in kradle sončne žarke vašim rastlinam. Pazimo tudi, da grede ne postavljamo pod drevo, nadstrešek ali drug višji objekt. Pri tem naj vas ne skrbi, da bodo v velikem koritu rastline na vročini preveč trpele. Odlična prednost visokih gred je tudi, da lahko na njihovo ogrodje zelo preprosto pritrdimo loke, ki nam pomagajo, da rastline po potrebi senčimo, z mrežami pa jih lahko zaščitimo tudi pred požrešnimi škodljivci.

Unsplash

Neprimerna velikost visokih gred

Vsi si želimo imeti čim več prostora za vzgojo naših rastlin, in to nas lahko spravi v skušnjavo, da bi izbrali čim bolj prostorno ogrodje naše visoke grede. A previdno – ena od največjih prednosti visokih gred je, da rastline lahko dosežemo preprosto z vseh strani, in je tako vrtnarjenje v visokih gredah močno poenostavljeno. Seveda pa ni tako, če izberemo ogrodje, ki je preširoko in predolgo. V tem primeru se bomo morali nerodno stegovati in pretegovati, to pa nas bo oropalo veselja, ki nam ga omogoča prava velikost visoke grede.

Shutterstock

Najbolj primerna širina visoke grede je 1,2 m, saj nam to omogoča, da z ene in druge strani zelo preprosto dosežemo vsak kotiček na gredi s preprostim iztegom roke. Če kakšnega dela ne dosežemo, se sprehodimo na drugo stran grede in želeno »podelamo« z druge strani. Tudi zato, da je tako sprehajanje z ene strani na drugo preprosto in hitro, je pomembno, da visoke grede niso predolge. Višino visoke grede lahko prilagajate glede na svoje želje in potrebe, najbolj priročna pa je višina, ki nam omogoča, da se nam pri delu ni treba pretirano sklanjati ali celo počepniti na kolena.

Napačen material za ogrodje

Marsikoga ideja o visokih gredah tako navduši, da se brez pravega premisleka odpravi v enega od gradbenih centrov, nakupi nekaj desk in na hitro sestavi ogrodje, nato pa zadovoljno gleda svoj rezultat in ponosno vije roke nad svojo iznajdljivostjo ter rokodelsko ustvarjalnostjo. Pa saj si tudi res taki nadobudni domači preizkusi zaslužijo pohvalo, žal pa se pogosto izkaže, da že po letu ali dveh navdušenje izgine.

Unsplash

Ker so visoke grede izpostavljene najrazličnejšim vremenskim razmeram in zemljo v ogrodju ves čas močimo, je material, iz katerega so sestavljene, pod velikim pritiskom. Zaradi toplega videza navadno za visoke grede izbiramo les, ki pa je zaradi svoje trohljivosti še toliko bolj občutljiv material. Tako je res pomembno, da izberemo le najkakovostnejše vrste lesa, za katere je značilno, da prenesejo tudi bolj vlažne razmere, pri tem pa nas ne sme pretirano motiti, da je investicija v tak material navadno vsaj dvakrat višja kot v les nižje kakovosti. S postavljanjem visoke grede niti ni tako malo dela, zato si želimo, da bi jo uporabljali čim dlje časa. Vložek v pravo kakovost je tako vsekakor nadvse upravičen.

Bodite pozorni tudi na materiale, s katerimi boste glavne dele ogrodja spajali. Klasični vijaki se hitro razmajejo, zarjavijo in tudi popustijo, zato je bolj preverjeno, če izbirate sisteme iz inoksa, ki vam bodo zagotovili res trdno in dosmrtno spojilo. Les od znotraj prav tako vedno zaščitite z zaščitno folijo, saj tako preprečite neposreden stik z vedno vlažno zemljo in tako ogrodju močno podaljšate življenjsko dobo.

Shutterstock

Če je mesto, kjer boste visoko grede postavili, precej vlažno, je morda dobro razmisliti tudi o lesu alternativnih in bolj vzdržljivih materialih. Vedno bolj priljubljene postajajo tudi PVC in železne visoke grede. Zato, da se zemlja v takšnih bolj »vročih« oklepih ne bi preveč segrevala, je priporočljivo, da je notranjost visoke grede zaščitena z ustreznim izolatorjem. Marsikdo si visoko gredo izgradi tudi iz zidakov in celo iz siporeksa, ker gre v tem primeru navadno še za bolj trajno rešitev, pa je še toliko bolj pomembno, da dobro premislimo vse podrobnosti in poskrbimo za zaščito.

Neprimerna razdalja med visokimi gredami, vzdrževanje poti

Ko se enkrat navdušimo nad vrtnarjenjem v visokih gredah, največkrat ne bomo ostali le pri eni visoki gredi. Pri tem je ponovno treba paziti, da nismo preveč grabežljivi in si dovolimo, da med posameznimi visokimi gredami ostaja dovolj prostora za to, da se lahko enostavno gibljemo in po možnosti do gred pripeljemo tudi samokolnico. Če imate grede postavljene v vrste, naj bo razmik med njimi približno en meter, prav zato, da boste imeli dovolj prostora tudi za samokolnico. Ta odločitev se bo potrdila za zelo primerno že, ko boste visoke grede polnili z zemljo. Prostor med gredami v eni vrsti je lahko tudi nekoliko manjši, a naj bo tolikšen, da boste brez težav povsod prišli okrog grede. Pogosta napaka je, da kakšno gredo postavimo tudi ob fasado naše hiše ali stanovanja ali pa morda ob ograjo, to pa pomeni, da z ene strani dostop v celoti blokiramo. Ta možnost je dopustna le, če je greda ožja, tako da jo lahko v celoti dosežemo samo z ene strani.

Shutterstock

Pri tem, ko boste načrtovali zadostno razdaljo med visokimi gredami, premislite tudi o tem, kako boste poti vzdrževali. Če bodo ostale nezaščitene, se bo hitro naselil plevel in ves prihranek dela, ki vam ga bodo prinesle visoke grede, boste morali nadoknaditi s pletjem pod njimi. Da bi se temu izognili, je najmanj, kar lahko naredite, to, da poti ustrezno zaščitite z zastirko. Še manj dela boste imeli, če poti pokrijete s peskom ali s pohodnimi ploščami. Vsekakor boste našli pravo rešitev zase, a na to malenkost pri načrtovanju vsekakor ne pozabite.

Napačna zemlja

Ena od najbolj kritičnih napak je zagotovo napačna izbira zemlje. Marsikdo misli, da je dovolj, da za visoko gredo naredi ogrodje, nato pa vanjo natrosi zemljo, ki jo nabere z okoliških njiv in polj. Kakšna škoda! Veliko pasti se skriva tudi pri ponudnikih, ki nam obljubljajo, da nam bodo dostavili visokokakovostno vrtno zemljo. Pri tem bodimo nadvse previdni, saj je interpretacija tega, kaj je visokokakovostna zemlja, lahko zelo različna. Če ponudnika ne poznamo dovolj dobro in se ne prepričamo o njegovih virih zemlje, se lahko zgodi, da nam bodo pripeljali polno prikolico črnih »smeti«, od katerih bodo naše rastline dobile bore malo hranil, in bodo, namesto da bi blestele, le žalostno hirale.

shutterstock

Unsplash

Izboru prave zemlje se res izplača nameniti veliko pozornosti, saj je zemlja tista, od katere je najbolj odvisno, kako uspešno bodo rastle naše rastline. Prednost visokih gred pa je prav ta, da imamo lahko glede tega, kakšno zemljo jim bomo namenili, popoln nadzor. Pri tem imejte vedno v mislih, da je najboljši vir hranil za naše rastline dober kompost. Pod kompostom nalagamo še organske materiale (ovčja volna, veje in vejice, odpadlo listje, karton, časopisni papir …), ki pomagajo zadrževati vodo in hkrati poskrbijo za primerno drenažo.

Prav tako si je pomembno zapomniti, da na kakovost zemlje ne smemo pozabiti v prihodnjih sezonah. Hranila v zemlji se tudi v visoki gredi ves čas izčrpavajo, zato je treba vsako leto kompost dodajati in skrbeti, da ostaja zemlja bogata s hranili, rahla in sposobna zadrževati potrebno vlago.

Brez načrta za zalivanje

Pomembna ovira, na katero bomo brez predhodnega premisleka hitro naleteli, je to, kako rastlinam zagotoviti dovolj vode. Visoke grede imajo velik volumen, in če se odločimo, da bomo zalivali z navadnimi zalivalkami za vodo, lahko to hitro postane zelo utrujajoče delo. Bolje je, da do visokih gred potegnemo zalivalno cev, seveda pa moramo pred postavitvijo gred dobro premisliti, kako bomo zagotovili, da se cev ne bo zatikala za ogrodja in bomo z njo res lahko dosegli vsak kotiček tudi najbolj oddaljene visoke grede.

Shutterstock

Če je ogrodje visokih gred iz lesa, moramo upoštevati tudi, da bomo s širokim pršenjem po nepotrebnem močili tudi občutljivo ogrodje in tako prispevali k njegovemu trohnenju. Najboljša rešitev tako je, da na visoke grede namestimo namakalni sistem, ki bo kapljično zalival naše rastline. Speljemo ga lahko iz zbiralnika deževnice in tako poskrbimo za res najbolj ekonomično in učinkovito zalivanje. Je pa tak zalivalni sistem treba načrtovati skupaj s samo postavitvijo visokih gred. Postopek je morda malce bolj zahteven, a boste nad končno rešitvijo zagotovo navdušeni.

Brez zastirke

Čeprav ves čas govorimo o številnih prednostih zastirke, pa še vedno mnogi prevečkrat pozabljajo nanjo. Še posebno na visokih gredah, kjer je v resnici manj plevelov, pogosto dobimo občutek, da je zastirka povsem odveč. A to vsekakor ni res. Z zastirko namreč ne zatiramo le plevelov, temveč je glavni namen zastirke pravzaprav ta, da varuje našo zemljo in tako pripomore k njeni kakovosti, hkrati pa pomaga pri zadrževanju vlage. Zastirka bi tako tudi na visokih gredah morala biti nasuta skoraj vse leto, pri tem pa ne pozabite, da ni dovolj le minimalno tanek sloj, temveč za pravi učinek potrebujemo vsaj nekaj centimetrov nasutega materiala (slama, kompost, miskant …).

Zapuščeno korito zunaj vrtnarske sezone

Visoke grede obožujemo, ko so polne rastlinja, ko pride jesen in se rastline začnejo poslavljati, pa vse prepogosto preprosto pozabimo nanje. Tako »gole« stojijo vso zimo, dokler spomladi ne dodamo nekaj komposta in ne zasadimo novih rastlin. Kot tudi pri klasičnih gredicah pa bi nam moral biti tudi v primeru visokih gred pomemben cilj, da kakovost zemlje iz leta v leto bogatimo. Tako mora biti ves čas zaščitena in če nič drugega, jo takrat, ko na njej ne rastejo rastline, zavarujmo vsaj z dovolj debelo plastjo organske zastirke. Zasadimo lahko tudi rastline za zeleni podor, ki bodo po tem, ko bodo dozorele, preprosto prekrile zemljo in jo obogatile s hranili.

Shutterstock

Shutterstock

Tudi v tem primeru ne pozabite na priložnost, ki nam jo omogoča preprosta pritrditev lokov na ogrodje. Če čez loke napeljemo plastično folijo, bomo dobili pravi rastlinjak, ki nam bo omogočal, da bomo kar nekaj rastlin lahko uspešno gojili tudi pozimi. Tako grede ne bodo ostajale prazne, pa še mi se bomo tudi v najbolj mrzlih dnevih leta lahko sladkali s svežimi vitamini.

Preberite še:

• Priprava zemlje in setve na visoki gredi za optimalni pridelek,

• Na urbanem vrtu bomo kmalu zavihali rokave.

Shutterstock