Profimedia

Če je jesen topla, pelargonije pogosto cvetijo še globoko v november. Prav zato se številni vrtičkarji vsako leto znova znajdemo pred istim vprašanjem: ali naj rastline kljub cvetenju zavržemo ali pa obstaja kakšna možnost, da jih ohranimo za naslednjo sezono? Ker so nas spremljale toliko mesecev in z njimi nismo skoparili z nego, se odločitev pogosto zdi skoraj osebna. Dobra novica pa je, da pelargonije lahko povsem uspešno prezimimo – le nekaj pravil moramo upoštevati.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Pravila sajenja spomladanskih čebulnic v okrasne posode

Sobne rastline

Prvi mraz prihaja: kako sobne rastline varno prenesti v notranjost

Zakaj se pelargonije splača prezimiti

Pelargonije niso klasične enoletnice, ki živijo le eno sezono in jih zato vsako leto kupujemo na novo. Gre za trajnice s toplim poreklom, ki v svojem domačem okolju južne Afrike sicer ljubijo sonce in vročino, a hkrati dobro prenašajo hladnejše noči. V tamkajšnjih višjih predelih se temperature občasno spustijo tudi pod ničlo, zato so se pelargonije razvile tako, da v takšnih razmerah preidejo v mirovanje. Prav ta lastnost jim omogoča, da lahko preživijo tudi našo zimo – seveda pod streho in v primernem prostoru.

Profimedia

Če prezimimo vsaj del rastlin, bomo spomladi prihranili kar nekaj denarja, predvsem pa bomo naslednje leto imeli močnejše in bogateje cvetoče primerke. Starejše pelargonije so namreč pogosto bolj odporne, imajo močnejši koreninski sistem in hitreje zacvetijo.

Kje in kako jih prezimujemo

Pelargonije prezimujemo v hladnih, vendar ne premrzlih prostorih. Idealna temperatura je med 5 in 10 °C. Tako okolje najdemo v svetlih vežah, neogrevanih stopniščih, garažah z oknom, svetlejših kleteh ali v neogrevanih sobah. Ključno je, da prostor ni popolnoma temen in da temperatura ne pade pod ledišče.

Preden jih prenesemo v notranjost, rastline temeljito pregledamo. Odstranimo vse obolele ali rumene liste in po potrebi zamenjamo zgornji sloj substrata, da zmanjšamo možnost prezimovanja škodljivcev. Če je prezimovališče majhno, rastlin pa veliko, lahko tem sezonskim rastlinam še pred prenosom poganjke močno skrajšamo. Izjema so le pelargonije bršljanke, ki jih jeseni nikakor ne smemo porezati, če želimo imeti naslednje leto košate rastline. Glavno rez opravimo spomladi, ko se rast ponovno prebudi. 

Profimedia

Med prezimovanjem pelargonije ne potrebujejo veliko vode. Zalivamo jih le toliko, da se substrat popolnoma ne izsuši, približno na tri do štiri tedne. Preveč vlage v hladnem prostoru lahko hitro povzroči gnitje poganjkov in korenin. Gnojila v tem času ne uporabljamo, saj rastlina miruje.

Tradicionalni način: prezimovanje z obešanjem na glavo

V nekaterih starejših vrtnarskih priročnikih in pri kmečkih hišah lahko še danes naletimo na prizor, ko so pelargonije jeseni izkopane skupaj s koreninami, povezane v šope in obešene z glavo navzdol. To metodo so bolj uporabljali v preteklosti, ko ljudje niso imeli dovolj svetlih ali hladnih prostorov za lončnice, a so rastline vseeno želeli ohraniti.

Profimedia

Postopek zahteva hladen, zračen in suh prostor, kjer se temperatura giblje med 5 in 10 °C. Pelargonije skoraj ne potrebujejo vode, zato tako prezimujejo v polsuhem stanju, njihovi poganjki pa se čez zimo nekoliko skrčijo in izsušijo. Spomladi jih razvežemo, skrajšamo poškodovane dele in ponovno zasadimo v svež substrat.

Metoda je zelo učinkovita pri starih, močnejših rastlinah, a manj primerna za občutljive sorte ter za prezimovanje v vlažnih prostorih, kjer obstaja večja nevarnost plesni. Danes se uporablja redkeje, a je lahko dobra alternativa, kadar nimamo dovolj prostora za prezimovanje v loncih.

Poleg vseh vrst in sort pelargonij v enakih razmerah prezimujemo tudi fuksije, koralne begonije, begonijo zmajeva krila, drobnocvetni mleček, rumenolistno zajčjo deteljico, rdečelistno ščetinasto perjanko, avstralsko kijevko, moljevko, nageljne in še nekatere druge rastline.

Kaj storimo, če imamo zelo omejen prostor?

Če je prostora res malo, lahko del rastlin ohranimo s potaknjenci. Iz zdravih poganjkov odrežemo vršičke, jih posadimo v lahek substrat in jih čez zimo hranimo na svetlem, nekoliko toplejšem mestu kot matične rastline. Tako bomo spomladi dobili mlade, vitalne rastline, s katerimi nadomestimo stare primerke.

Pomladna prebujanja

Ko se temperature dvignejo in se dnevi podaljšajo, pelargonije postopoma privajamo na svetlobo in toplejše razmere. Krepke rastline marca ali aprila obrežemo, presadimo v svež substrat in jim začnemo dodajati gnojilo za cvetoče rastline. Če smo prezimovanje opravili pravilno, bodo že zgodaj pognale nove poganjke in se še hitreje razbohotile kot tiste iz trgovine.