Shutterstock

Večina balkonskih rastlin čez zimo potrebuje hladen, svetel prostor, kjer upočasnijo rast, a ohranijo liste. Obstaja pa posebna skupina rastlin, ki deluje po povsem drugačnem ritmu. Poleti bujno rastejo in cvetijo, jeseni začnejo nadzemni deli počasi odmirati, pozimi pa življenje preselijo v podzemne organe – čebulice, gomolje ali korenike. To so rastline, ki jih poleti z veseljem sadimo v balkonska korita, pozimi pa lahko prezimujejo v popolni temi, dokler jih pomladno sonce spet ne prebudi.

PREBERITE TUDI:

Balkonsko cvetje

Kako uspešno prezimujemo pelargonije, ki še cvetijo

Sobne rastline

Monstere: 9 razlogov, zakaj jih naravnost obožujemo

Zanje je značilno, da v času mirovanja ne potrebujejo svetlobe, temveč le suho, hladno ali – pri tropskih vrstah – toplo zavetje. Spomladi, ko se prvi poganjki prebijejo na površje, jih prestavimo v svetlejši del doma in postopoma znova začnemo z zalivanjem. Razlike med posameznimi vrstami so kljub podobnemu rastnemu ciklu precej velike, zato je pomembno, da vsako prezimujemo točno tako, kot potrebuje.

Afriška lilija (Agapanthus spp.)

Afriška lilija je klasika slovenskih balkonov, kjer poleti razvije mogočne kroglaste cvetove v modrih ali belih odtenkih. Običajno jo gojimo v velikih loncih, saj razvije močan koreninski sistem in bujno listno rozeto.

Jeseni listje porumeni in se posuši, rastlina pa preide v mirovanje. Takrat lonce prestavimo v hladen, temen prostor, kjer temperatura ne pade pod ničlo, idealno pa se giblje med 3 in 8 °C. Zalivanje skoraj povsem opustimo; dovolj je, da substrat čez zimo dvakrat rahlo navlažimo. Spomladi, ko se pojavijo prvi zeleni poganjki, lonec prenesemo v svetlejši prostor, nadaljujemo z zalivanjem in po potrebi obnovimo zgornjo plast prsti. Na tri leta rastlino presadimo v večjo posodo.

Pexels

Okrasni ingver (Hedychium spp.)

Okrasne vrste ingverja so prave tropske dive, ki poleti na balkonu ustvarijo mogočno listno gmoto in eksotične cvetne klaske. Dobro uspevajo v bogatem, humusnem substratu in potrebujejo dobro odcedno, a enakomerno vlažno zemljo.

Ko jeseni temperature padejo, listi porjavijo in odmrejo. Lonce prestavimo v temen, hladen prostor, ki ne zmrzuje. Korenike okrasnega ingverja v času mirovanja potrebujejo zelo malo vode; zalivamo le toliko, da substrat ne postane povsem prahast. Spomladi jih presadimo v svež substrat in postavimo v svetel ter topel prostor, kjer bo rastlina hitro pognala nove liste.

Tulbagija (Tulbaghia violacea)

Nežna tulbagija je skromna in trpežna balkonska rastlina z ozkimi listi in drobnimi vijoličastimi cvetovi. V toplih mesecih cveti izjemno dolgo, zato je postala priljubljena med ljubitelji nežnih, travnatih zasaditev.

Profimedia

Z začetkom hladnega jesenskega vremena nadzemni del večinoma odmre. Lončke prenesemo v temen, hladen prostor, kjer je temperatura stabilno nad 0 °C. V času mirovanja tulbagija skoraj ne potrebuje vode – dovolj je, da substrat enkrat ali dvakrat čez zimo rahlo navlažimo, da čebulice ne dehidrirajo. Spomladi, ko začnejo pognjati novi listi, rastlino prestavimo k svetlobi in postopoma povečamo zalivanje. Ker je rastlina skromna, je dovolj, da vsako leto obnovimo le zgornjo plast prsti.

Kana (Canna indica in hibridi)

Kana je s svojimi velikimi, barvitimi listi in živahnimi cvetovi ena najatraktivnejših lončnic za poletne balkone. Raste hitro, zato potrebuje veliko hranil in redno zalivanje.

Ko nadzemni del odmre, lahko korito s kanami preprosto prestavimo v hladen, temen prostor. Gomolji prezimujejo najbolje pri temperaturi med 3 in 8 °C. V tem času skoraj ne zalivamo; rahla vlaga v substratu je dovolj, da gomolji ne postanejo preveč suhi. Spomladi korenike po potrebi razdelimo, posadimo v svežo prst in rastline prestavimo v svetlobo, kjer hitro začnejo ponovno rasti.

Profimedia

Sladki krompir (Ipomoea batatas)

Sladki krompir je v zadnjih letih postal ena najbolj priljubljenih okrasnih rastlin za balkone. Njegovi listi, ki so lahko limetasto zeleni, vijolični ali skoraj črni, ustvarjajo čudovite viseče kaskade.

Jeseni listi odmrejo, v substratu pa ostanejo gomolji. Takrat korito umaknemo v temno, hladno prezimovališče z nekaj stopinjami nad ničlo. Pozimi ga zalijemo le dvakrat ali trikrat – dovolj, da gomolji ne izgubljajo vlage. Spomladi sladki krompir potrebuje toploto; idealno je, da ga postavimo v prostor z vsaj 20 °C, kjer hitro požene nove poganjke. Ko temperature dovolijo, ga preselimo nazaj na balkon.

Profimedia

Kaladij (Caladium spp.)

Kaladij je tropska gomoljnica, znana po svojih izjemno barvitih listih, ki krasijo tako balkone kot notranje prostore. Njegov rastni cikel je zelo jasen: poleti razvije bujno listje, jeseni pa listi postopoma porumenijo, se zmehčajo in odpadejo.

Gomolji kaladija so občutljivi na mraz, zato zanje hladna klet ni primerna. Prezimujemo jih v toplem, suhem in temnem prostoru, kjer temperatura nikoli ne pade pod 12 °C, idealno pa je okrog 15 °C. Kadar jih pustimo v loncu, prenehamo zalivati, zemlja pa naj ostane popolnoma suha. Gomolje lahko prezimujemo tudi izven substrata, v papirnatih vrečkah ali škatlah s suhim materialom. Spomladi jih posadimo v svežo prst, lonec postavimo v svetel in topel prostor ter začnemo z zalivanjem.

Profimedia

Glorioza (Gloriosa superba)

Glorioza je prava eksotična kraljica v loncu, kjer poleti razvije elegantne, vzpenjavke podobne poganjke in živo rdeče rumene cvetove. Gojimo jo v večjih loncih, na toplem in sončnem mestu, kjer zanesljivo cveti.

Jeseni se nadzemni deli posušijo, gomolj pa vstopi v mirovanje. Prezimujemo ga v temnem, hladnem prostoru, ki ne zmrzuje – podobno kot agapant ali kano. Gomolji glorioze prezimijo v suhem substratu; zalivanja skoraj ne potrebujejo. Spomladi gomolj previdno presadimo v novo prst, lonec prestavimo k svetlobi in rastlina kmalu začne ponovno rasti ter se vzpenjati.

Profimedia