Shutterstock

Priprava zemlje na visoki gredi

Zemljo na visokih gredah pripravljamo nekoliko drugače kot na samem vrtu, saj je na visokih gredah ne prekopavamo, temveč le rahljamo. Kako pa potem lahko zemljo pripravimo na novo sezono? V prvi vrsti moramo poskrbeti za dovolj organske snovi v zemlji. Organska snov v tleh povečuje pore, s čimer so tla bolj zračna in odcedna, hkrati delci organske snovi delujejo kot zalogovnik za vodo in hranilne snovi, zaradi česar so hranila dlje dostopna rastlinam ter se ne izpirajo tako hitro. Potemtakem so tla, bogata z organsko snovjo, rahla in zračna.

Lucija Kinkel, Plantella

Zaradi razgradnje organske snovi se zemlja na visoki gredi poseda. Sestava zemlje, s katero dopolnimo visoko gredo pred začetkom sezone, je zelo pomembna. Koreninski sistem rastlin v visokih gredah je namreč omejen, zato moramo zagotoviti kakovostno zemljo, polno hranilnih snovi. Pred novo vrtnarsko sezono moramo gredo dopolniti do vrha z zemljo za visoke grede.

Katero gnojilo izbrati?

Za pridelavo zelenjave na visoki gredi uporabimo organska gnojila, najprimernejša so tista, ki imajo visoko vsebnost organske snovi. Tako bomo poskrbeli za rahlost in rodovitnost tal na gredi. Pri izbiri gnojila preverimo tudi vsebnost suhe snovi, saj so gnojila z višjo vsebnostjo suhe snovi lažja za raztros. Če uporabljate domača organska gnojila, preverite, da v njih niso prisotni škodljivci. Ličinke strun se na grede hitro prinesejo skupaj s hlevskim gnojem. Če pa niste prepričani, lahko namesto domačega gnoja uporabite toplotno obdelana organska gnojila, ki ne vsebujejo škodljivcev, klic bolezni in semen plevelov.

Lucija Kinkel, Plantella

Kdaj in kaj posaditi?

Na visoke grede lahko sadimo vso zelenjavo, enako kot na vrt. Če imamo namen na gredo posaditi rastline, ki potrebujejo oporo (kumare, visoki stročji fižol …), razmislimo o uporabi vodoravne opore namesto navpične – predvsem zaradi praktičnega vidika. Da pa bomo visoke grede čim bolj izkoristili, ne čakajmo na maj, ko bomo nanje lahko posadili plodovke. Sadimo lahko že marca, seveda če je vreme primerno.

Preberite še:

• Na urbanem vrtu bomo kmalu zavihali rokave
• Kaj smo se naučili v preteklih letih in nam letos ni treba več ponavljati ...

Toplotno manj zahtevne vrtnine s krajšo rastno dobo so na primer različne sorte solat, kolerabice in redkvice. Ko poberemo pridelke prvih zelenjadnic, lahko gredo začnemo pripravljati za glavni posevek – vrtnino, ki bo na gredi večji del leta, na primer paradižnik. Jeseni, ko se temperature ohladijo, na gredo spet posadimo različne solatnice – radič, motovilec ... Vrtnine lahko vedno sadimo v mešane posevke, kar pomeni, da bomo želeni prevladujoči vrtnini našli dobre sosede in jih posadili v vmesne prostore. Pozorni bodimo le na to, da bo vsaka vrtnina imela dovolj prostora za razrast.

Predhodni posevek	Glavni posevek	Naslednji posevek
Mlada čebula	Paradižnik	Radič
Solata	Bučke	Špinača
Kolerabica	Fižol za stročje	Redkvica
Grah	Brstični ohrovt	Motovilec

Da bomo na visoke grede lahko čim prej sadili zelenjavo, jo moramo pripraviti tudi na morebitne spomladanske nizke temperature. Zato je priporočljivo na visoko gredo namestiti loke, čez katere lahko v primeru nižjih temperatur poveznemo kopreno in zavarujemo rastline. Ne smemo pa pozabiti na organska gnojila z dodanimi aminokislinami, ki okrepijo rastline v stresnih položajih.

Obvezna opravila po sajenju

Po sajenju rastline zalijemo z organskim gnojilom z dodanimi aminokislinami, da jim omilimo stres ob presajanju in pripomoremo k boljši regeneraciji po stresu. Da zemljo vzdržujemo zračno, skrbimo od sajenja naprej vse leto tako, da ne obdelujemo in teptamo mokre zemlje. Preden se lotimo rahljanja zemlje, počakamo, da voda odteče in se tla vsaj malo osušijo. Zrahljana tla zaščitimo z zastirko – pri tem najpogosteje uporabimo slamo ali suhe rastlinske ostanke.

Lucija Kinkel, Plantella