Najdebeljša češnja v Sloveniji, odporna breskev in stebričasto sadje
Vrtičkarji radi preizkušamo novosti, še posebej pri sadnem drevju. Predstavljamo nekaj idej, ki vas bodo navdušile, še posebej, če imate malo prostora.
Spoznajmo Carmen in Cesarini
Imate radi češnje, še posebno če jih zobate kar z domačega drevesa v vrtu? Potem vas bo češnja Carmen naravnost očarala. Skoraj z gotovostjo bi lahko rekli, da ta sorta češnje ponuja največje plodove, kar jih zmorejo češnje v Sloveniji. Na naših tleh je sicer letos popolna novost, tako sveža, da je nimajo na zalogi še niti drevesnice, tako da boste morali naročiti prek spleta.
Češnja Carmen nas razveseli s plodovi, ki so debeli od 28 do 33 mm, teža ene češnje pa znaša kar 13 g. Za en kilogram češenj je torej potrebnih manj kot 80 plodov. Si predstavljate, kako slastno je zobati tak zalogaj?
Sadike češnje Carmen so enoletne in so močne ter puljene. Cepljene so na podlago Colt in dosežejo višino od 4 do 5 metrov, a za to potrebujejo od sedem do celo deset let. Sorta ni samooplodna, zato je treba poskrbeti za opraševanje in v bližino posaditi sorti Kordia ali Regina. S prvimi plodovi se boste lahko sladkali nekaj let po sajenju, in to v začetku junija. Sorta Carmen namreč zori približno 10 dni za sorto češnje Burlat.
Plodovi najdebelejše češnje so srednje trdi, s temno rdečim mesom, zelo sočni in imajo zelo prijeten, rahlo kisel okus ter čudovito harmonično aromo. Češnja Carmen je tudi sorta visoke in vsakoletne rodnosti, primerna pa je tako za vrtičkarje kot tudi za pridelovalce. Ne zamudite torej priložnosti in v svojem vrtu posadite to novo, še zaščiteno sorto češnje in se veselite njenih debelih plodov.
Druga nadvse mikavna kandidatka za naš sadni asortiment pa je sorta breskve, ki je odporna proti najnevarnejši bolezni te sadne vrste, listni kodravosti. Njeni listi se ne zvijajo in ne povzročajo drugih težav, zato je ni treba škropiti proti bolezni, ki izčrpava večino preostalih sort breskev.
Sorta se imenuje Cesarini in zori konec avgusta. Je belo mesnata sorta, njeni plodovi pa imajo okus, podoben vinogradniški breskvi. Vsekakor so nadvse okusni, srednje debeli in rumeno rdeče krovne barve. Meso je belo, čvrsto in aromatično ter se loči od koščice (cepka). Dobro je, da je sadika stara od 2 do 3 leta in da je gojena v posodi. Tako se v naslednjem letu že lahko nadejamo prvih okusnih plodov.
Stebričasto sadno drevje za vsak manjši vrt ali atrij
Stebričasto sadje je ena od posebnosti, ki nam omogoča sajenje rastlin na majhnem prostoru. Poleg tega taka vzgoja sadnih dreves ponuja nadvse privlačen videz in tako v naš vrt prinese dodatno razgibanost in raznovrstnost. Poseben videz zagotavlja dolgo steblo, okoli katerega se bohoti množica plodov. S sajenjem stebričastih jablan, češenj, hrušk in preostalega drevja lahko nadomestimo celo klasične žive meje in si na ta način zagotovimo več zasebnosti. V poletnem in jesenskem obdobju tako lahko le stegnemo roko iz ležalnika in ugriznemo v sočen plod z domačega vrta. Stebričasto vzgojeno sadno drevje lahko posadimo tudi v predvrt in tako s sadjem oplemenitimo vhod v hišo.
Za vrtove z malo prostora so še posebno zanimive stebričaste višnje, jablane in hruške, saj ne rastejo v širino in ne zasedejo veliko prostora. Sadimo jih lahko po tri skupaj v trikotniku, v tem primeru pa poskrbimo tudi za dobro oploditev in še lepšo podobo zasaditve. Že v nekaj letih se bo trikotna zasaditev dovolj razbohotila, da bo na videz delovala kot velik sadni stolp. Tako »čudo« seveda vedno prevzame vlogo fokusne točke v vrtu.
Če želimo med drevesi hoditi, ustrezno povečamo razdaljo sajenja. Za boljšo oploditev je treba v bližino saditi vsaj dve različni sorti. Za urbane nasade na terasah in balkonih priporočamo izbor sort, ki so cepljene na šibke podlage, saj take dosežejo višino le do kakih dveh metrov. Nizke podlage izbiramo tudi pri drugem stebričastem sadju. V posodi je rast v višino manj bujna, kar je splošno značilno za vse rastline, ki jih gojimo v posodah – pričakujemo lahko nekje do metra in pol višine. Pri tem je treba poudariti, da naj ima posoda volumen vsaj 70 litrov; večja ko bo, lažje bo rastlina prenaša stres zaradi pomanjkanja vode in temperaturnih šokov v poletnem času. Posoda naj bo svetle barve, prednost imajo posode iz naravnih materialov, ki se ne pregrevajo tako hitro kot plastični lonci in posode.
Stebričaste češnje, jablane in hruške v skupinah lahko sicer sadimo tudi v visoke grede. Tako lahko skupaj posadimo dve do tri rastline iste sadne vrste. Okrog stebričastega sadnega drevja v posodah in visokih gredah lahko posadimo tudi druge cvetoče rastline in tako popestrimo celotno zasaditev.
Izbor primernih sort stebričastih jablan za vrt z malo prostora
Stebričasta jablana Pompink je majhno listopadno sadno drevo, ki je dobro odporno proti številnim boleznim. Ta sorta doseže višino do 3 metre in širino od 60 do 100 cm. Primerna je tako za gojenje v posodah kot tudi na prostem. Zaradi stebričaste rasti je ni treba obrezovati, je pa za ohranjanje zdrave rasti priporočljivo redno redčenje plodov. Plod jablane Pompink je srednje velik do velik, s svetlo zeleno in rdečo lupino. Okus je zelo dober, aromatičen, meso pa sočno, čvrsto in kremasto bele barve.
Stebričasta jablana Rondo je še ena od posebnosti, ki nam omogoča sajenje rastlin na malem prostoru. Na vrtu doseže višino od 2 do 2,5 m. Odlikuje se po zanimivem in nadvse privlačnem videzu, s katerim v vrt dodamo razgibanost – okoli njenega dolgega stebla se bohoti množica slastnih plodov. Sorta Rondo rodi srednje debele do debele rumeno-rdeče plodove, ki jih odlikuje sladek okus in blago rumeno, čvrsto in zelo sočno meso. Plodovi dozorijo v drugi polovici septembra. Odporna je proti jablanovemu škrlupu in je manj občutljiva za plesni.
Stebričasta jablana Lopini je nova zgodnja sorta stebričastega sadja in je zelo preprosta za vzgojo, saj obrezovanje ni potrebno. Zaradi svoje ozke rasti je primerna za terase in manjše vrtove. Vsako leto naredi veliko rumeno-rdečih plodov, ki so sočni, sladki in zelo aromatični ter jih lahko nabiramo od sredine pa do konca avgusta.
Stebričasta jablana Sonet je še ena od posebnosti, ki nam omogoča sajenje rastlin na majhnem prostoru. Dolgo steblo, okoli katerega se bohoti množica plodov, daje rastlini poseben videz. Plodovi dozorijo v sredini septembra, so srednje debeli, rumeno-zelene barve, s srednje čvrstim in zelo sočnim mesom. Sorta je odporna proti pepelasti plesni in škrlupu.
Stebričasta jablana Lambada je križanec med sortama Bohemian Gold in Moonlight. Njena končna višina je nekje do 4 m, sadika, ki jo boste naročili, pa bo visoka od 50 do 70 cm. Plodovi te sorte imajo kiselkast okus in so zelo debeli. Sorta rodi v oktobru.
Sorte za stebričasto višnjo ali hruško
Stebričasta višnja Jachim doseže višino od 1,5 do 2 m in nas obdari z rdečimi srednje debelimi plodovi. Obiramo jo v sredini junija in se sladkamo z njenimi sočnimi sladko-kislimi plodovi. Največji učinek boste dosegli, če jo posadite na predvrt pred vhod hiše, saj se bo njena stebričasta rast tam najlepše izrazila. Seveda jo lahko sadimo tudi v visoke grede in posode, a bo njena rast potem nekoliko manjša. Poleti moramo skrbeti za izdatno zalivanje, da se v posodi ali visoki gredi ne izsuši. Prvo leto po sajenju jo zalivamo tudi na vrtni gredi, in to z dvema zalivalkama na teden, če je poletje sušno, saj se sadike dobro ukoreninijo v dveh letih. Isto pravilo velja tudi za preostalo stebričasto sadje, ki ga sadimo na vrtu. To sadno posebnost boste najverjetneje prejeli po pošti, saj jo je treba naročiti na spletu. Sadiko višje z golo korenino pred sajenjem namočimo za 12 ur v vodo, potem ji malce prikrajšamo večje korenine. Če je ne moremo posaditi takoj, jo zakopljemo v vlažno zemljo. Če bo sadika rastla v loncu, jo pred sajenjem namakamo od 2 do 4 ure. Sadika v loncu lahko počaka na poznejše sajenje, le zalita mora biti.
Mini sadni vrt lahko ustvarite tudi s stebričasto hruško Obelisk, ki se odlikuje po tem, da ima plodove ravno tako velike kot vse klasične hruške. Sadike so velike od 100 do 150 cm in jih po sajenju prikrajšamo na višino 120 cm, da se lepše obrastejo s strenskimi poganjki. Hruško Obelisk obiramo oktobra, mora pa biti posajena na sončno lego. Barva njenih plodov je zlato rumena, meso pa belo in aromatičnega okusa. Njena stebričasta oblika rasti bo zagotovo navdušila številne ljubitelje sadnih posebnosti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
