Dišeče žive meje
Barve in vonji, ki jih ponuja cvetoča živa meja, so prava paša ne le za naše oči in nos, ampak tudi za številne koristne žuželke, ki so ključne za zdrav ekosistem vrta. S premišljeno kombinacijo dišečih rastlin lahko v barvitosti in dišavah cvetoče žive meje uživamo večji del leta.
Tradicionalno so bile žive meje namenjene zamejevanju kmetijskih zemljišč z namenom zaščite pridelkov. V obdobju formalnih renesančnih vrtnih zasaditev so postale priljubljen okrasni element prestižnih francoskih in italijanskih vrtov, ki so odražali red, simetrijo in harmonično povezanost narave in človeške ustvarjalnosti. S poznejšo priljubljenostjo angleškega podeželskega vrtnega sloga so bile žive meje manj strogo oblikovane in bolj povezane z naravnim okoljem.
Danes žive meje ponovno pridobivajo priljubljenost, saj se vse bolj zavedamo pomena naravnih in trajnostnih rešitev v krajinskem oblikovanju. Žive meje prispevajo k naravnemu videzu vrta, spodbujajo biotsko raznovrstnost, nudijo zavetje pticam in drugim koristnim živalim, ščitijo vrt pred vremenskimi vplivi in škodljivci ter ustvarjajo prijeten in umirjen prostor sprostitve.
Dehteče cvetoče ograje
Najbolj pogoste rastline za živo mejo so zimzelene in listopadne drevnine, kot so lovorikovec, liguster, cipresa, pušpan, češmin, dren, klek, gaber in številne druge. Priljubljene so predvsem zaradi svoje trpežnosti in relativno nezahtevne oskrbe, čeprav jih je treba obrezovati, nekatere celo večkrat na leto. Odlično alternativo predstavljajo prosto rastoče cvetoče žive meje neformalnih oblik, pri katerih odstranjujemo le odcvetele cvetove.
Dodatna prednost cvetočih živih mej je njihov prijeten vonj, ki ustvarja sproščeno razpoloženje in privablja opraševalce, kot so čebele, metulji in čmrlji, ki se ne morejo upreti opojnim medonosnim cvetovom z obilo cvetnega prahu in nektarja. Vonj vseh cvetočih živih mej sicer ni vedno prijeten, je pa zagotovo koristen, saj s svojimi močnimi aromatičnimi snovmi deluje kot naravna zaščita pred škodljivci, kar dobro ponazarjata lovorikovec, katerega vonj odganja polže in godalce, in liguster, ki se mu na daleč ognejo nadležni komarji. Večjim vrtnim škodljivcem, kot so na primer zajci in srne, pa predstavljajo neprehodno oviro cvetoče žive meje iz rastlin, ki so opremljene z gostimi in dolgimi trni, kot sta na primer glog in črni trn.
Preberite tudi:
- Sadni vonji okrasnega vrta
- Vzpenjavke z dišečimi cvetovi
Mešane dišeče kombinacije
Kombinacija različnih cvetočih grmovnic lahko ustvari pestro in dišečo živo mejo vse leto. Za hladne jesenske in zimske dni bodo odlična izbira dehteče brogovite ali medene mahonije, zmagovalna poznospomladanska kombinacija so žive meje iz nepravega jasmina in španskega bezga, poletja si ni mogoče zamisliti brez omamno dišečih raznobarvnih cvetov metuljnikov, šipki, vrtnice in hortenzije pa podaljšajo sezono vizualnega in vohalnega užitka vse do septembra ali celo oktobra.
Najboljše rezultate bomo dosegli s saditvijo cvetočih živih mej na sončne lege, saj sončna svetloba spodbuja cvetenje, več sonca pa pomeni tudi več vonja. Pri izbiri rastlin preverimo tako čas cvetenja kot intenzivnost vonja.
Iskanje popolne kombinacije je stvar eksperimentiranja, saj vse cvetoče rastline, ki imajo prijeten vonj posamično, morda v skupini ne bodo delovale harmonično, prav tako se lahko zgodi, da se tudi barve različnih vrst med seboj ne bodo prav dobro ujele. A to naj nas ne odvrne od sajenja dišečih cvetočih živih mej, saj ko bomo našli pravo kombinacijo za svoj vrt, bo ta privlačna in koristna tako za ljudi kot za živali.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
