Profimedia

Odkrili so jih v nekaterih modelčkih za kolačke, vrečkah za sendviče, papirju za peko in hišnem tekstilu. Kar petina analiziranih izdelkov je vsebovala PFAS v tako velikih količinah, da so bili uvrščeni v rdečo skupino. In kaj tako alarmantna izpostavljenost pomeni za naše zdravje? Nič dobrega ...

Potrošniške organizacije iz devetih evropskih držav, med njimi tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so združile moči in preverile, kako razširjene so kemikalije iz skupine PFAS v izdelkih, ki jih uporabljamo vsak dan. Na testu so skupaj preizkusili več kot 200 izdelkov, izsledki pa so bili šokantni.

Kar v 64 izdelkih so odkrili t. i. večne kemikalije, njihova vsebnost v nekaterih izdelkih pa je krepko presegala meje še dopustnih vrednosti, ki jih določa zakonodaja.

V skoraj vseh kategorijah so odkrili izdelke s prisotnostjo PFAS. »Te kemikalije so lahko v obližih in športnih trakovih, cvrtnikih, predpasnikih, papirju za peko, blazinah, zobnih nitkah, pršilih za impregnacijo tekstila, menstrualnem perilu, pokovki za mikrovalovno pečico, košaricah za mafine ali kekse, namiznih prtih ali v trakovih za športne ure,« opozarjajo na spletni strani ZPS.

V dvajsetih izdelkih so odkrili celo kemikalije iz skupine PFAS, ki so že prepovedane. »To pomeni, da že sprejete zakonodaje ne upoštevajo vsi proizvajalci, zato je potreben odločnejši nadzor na trgu.« Na dolgem seznamu problematičnih izdelkov pa ni tistih, ki so že v preteklosti pokazali sledi večnih kemikalij: ponve s premazom proti sprijemanju; oprema, obutev in oblačila za uporabo na prostem; celo kozmetika, otroški vozički, barve in pohištvo.

Obstajajo alternative

Imamo tudi dobre novice: od desetih vzorcev papirja za peko, ki se prodaja pri nas, v nobenem niso odkrili PFAS. Tudi v čajnih vrečkah in obližih ne. So jih pa žal zaznali v kar četrtini analiziranih modelčkov za mafine in tretjini vrečk za pokovko, poslanih iz vseh sodelujočih držav, zato nam raziskovalci svetujejo, naj raje kupujemo pokovko, ki jo lahko pripravimo v posodi, ne v vrečki.

Profimedia

V trgovinah je na nekaterih posodah že mogoče prebrati oznako »brez PFAS«, tudi ta nam je lahko v pomoč pri nakupu. Največje razočaranje v raziskavi je bilo nad skupino kinezioloških trakov. Tuje potrošniške organizacije so na test poslale sedem različnih tovrstnih izdelkov in vsi so vsebovali tako velike koncentracije PFAS, da so jih uvrstili v rdečo skupino.

Od ponev do zobnih nitk

Če smo nekoliko konkretnejši: kemikalije PFAS so bile med drugimi odkrite v cvrtnikih na vroč zrak Tefal Easy Fry & Grill XXL EY801D in Philips NA221/00 Air Fryer 2000- Serie 4,2 l (vsebnost pri obeh je bila pod mejnimi vrednostmi), analizirana zapestnica za pametno uro Samsung je te kemikalije vsebovala pod mejno vrednostjo, zapestnica za pametno uro Apple pa nekoliko več.

Odkrili so jih tudi v zobni nitki Oral B Floss Picks Gum care in zobni nitki Dontodent iz trgovine dm (v obeh primerih sicer pod mejno vrednostjo), v zobni nitki Oral B z okusom mete (50 m niti) pa jih ni bilo. Izkazalo se je, da PFAS vsebujejo analizirane menstrualne hlačke o.b. in kineziološki trakovi Mivolis. Pod mejnimi vrednostmi so bile omenjene kemikalije v analiziranih predpasnikih, naročenih iz spletnih trgovin Temu in Shein.

A tole je dejstvo: če se evropske potrošniške organizacije ne bi drznile napraviti raziskave, še danes ne bi vedeli, kako zelo obširen problem imamo. V vsaki skupini izdelkov so se našli taki, ki problematičnih kemikalij ne vsebujejo, torej jih je očitno možno izdelati tudi brez njih. Pristojne ustanove pa so odgovorne za to, da poskrbijo za še večji nadzor, kaj se prodaja na slovenskem in drugih evropskih trgih. Stika z večnimi kemikalijami si zagotovo ne želimo!

PFAS se kopiči v našem telesu

Zakaj so te kemikalije tako zelo problematične, nam je pojasnila izr. prof. dr. Tina Kosjek, raziskovalka na področju analizne kemije, eksposomike in biomonitoringa na Inštitutu Jožef Stefan. »Gre za posebno skupino kemikalij, pri katerih so ogljikovi atomi povezani s fluorom. Ta vez je tako močna, da jo je skoraj nemogoče razgraditi. Zato jim pravimo tudi 'večne kemikalije'. Problematične so, ker se kopičijo v okolju, živalih in našem telesu. Spojin PFAS je že na tisoče, na trg prihajajo nove in nove, vendar vse premalo poznamo njihov vpliv na zdravje. Dodatna težava pa je, da zanje še nimamo enakovrednih nadomestil, zato so v naši vsakdanji rabi te kemikalije skoraj nepogrešljive.«

Profimedia

Najdemo jih tudi v zemlji in vodi

PFAS najdemo skoraj povsod, prikimava: »V gasilskih penah, premazih za kuhinjsko posodo, v vodi, zemlji, hrani, celo vezane na delce prahu. Prisotne so v embalaži za hrano, na primer v škatlah za pico, vrečkah za pokovko, v lončkih za enkratno uporabo. Z njimi bodo impregnirani vaša nova sedežna garnitura iz modernega materiala, ki se ne maže, sedeži v avtomobilu, vodoodporna obutev in nepremočljiva vetrovka. Med loščenjem jih boste nanesli na tla in na pohištvo v svojem domu. In – se spomnite vonja spreja, ko ste popršili svoje zimske čevlje, da bi jih zaščitili pred vodo in blatom? Takrat ste zelo verjetno vdihavali spojine PFAS.«

Tudi nedavna odkritja evropskih potrošniških organizacij se ji zdijo zelo problematična. »Če pridejo PFAS v stik s hrano (kot recimo peki papir ali modelčki za pripravo kolačkov), obstaja nevarnost, da te spojine preidejo v hrano in jih tudi zaužijemo,« opozarja in dodaja, da v prehransko verigo že brez tega postopoma prehajajo prek živali, rastlin in zemlje, kjer se kopičijo. »PFAS lahko motijo hormonsko ravnovesje, spremenijo imunski odziv organizma in povečajo tveganje za nastanek nekaterih vrst raka.«

V Sloveniji še ni tako hudo kot v severni in zahodni Evropi

Raziskave, pri katerih je sodelovala Tina Kosjek, so pokazale, da smo tudi Slovenci izpostavljeni spojinam PFAS, »vendar je bila izpostavljenost pri otrocih in mladostnikih iz severovzhodne Slovenije razmeroma nizka za nekaj najbolj raziskanih večnih kemikalij. A to ne pomeni, da je povsod po Sloveniji enako, niti da to velja za vse spojine PFAS. Dejstvo pa je, da je po doslej znanih podatkih problem izpostavljenosti v severni in zahodni Evropi bistveno večji.

Profimedia

PFAS lahko v naše telo vstopajo predvsem z zaužitjem in vdihavanjem, skozi zdravo kožo pa prehajajo le v manjšem obsegu. Veliko bolj občutljive so sluznice – na primer očesna. Tako lahko PFAS, ki jih najdemo v vodoodpornih maskarah za oči, ob uporabi neposredno prehajajo v telo,« omeni. Na žalost svojega telesa ne moremo zares očistiti spojin PFAS, ko so enkrat v njem. »Lahko pa veliko naredimo, da zmanjšamo njihov nadaljnji vnos – predvsem z bolj premišljenim potrošništvom, izbiro varnejših izdelkov in zavedanjem, kje smo jim lahko najbolj izpostavljeni.«

Preberite tudi:

• Mišja mrzlica: Kakšni so simptomi?
• Tigrast komar se prebija proti severu, z njim pa dve nevarni bolezni
• 17 stvari, ki jih takoj vrzite iz hiše

Preprečite stik z večnimi kemikalijami

Sogovornica Tina Kosjek, raziskovalka z Inštituta Jožef Stefan, nam je razkrila nekaj nasvetov, kako preprečimo prisotnost večnih kemikalij v našem okolju.

• Hrano pripravljajmo iz osnovnih sestavin, izogibajmo se predpripravljeni hrani v embalaži za enkratno uporabo.
• Kupujmo manj, trajnostno in premišljeno. Vsak nepremišljen nakup plačamo mi in okolje.
• Če uporabljamo impregnacijske spreje za čevlje ali oblačila, tega ne počnimo v zaprtem prostoru.
• Posebej previdni bodimo pri novih izdelkih, ki obljubljajo, da so vodoodporni, odporni proti madežem ali vročini.
• Previdno pri spletnem nakupovanju: ti izdelki so bistveno manj preverjeni glede vsebnosti prepovedanih snovi.
• Varujmo okolje: nikoli ne odlagajmo smeti v naravi in nikoli ne kurimo odpadkov na prostem – tako preprečimo, da bi PFAS in druge škodljive kemikalije prišle v vodo, zemljo in zrak.

Kako PFAS zaidejo v pitno vodo?

Tina Kosjek: »PFAS so tudi v pitni vodi, vendar v zelo majhnih količinah. Kako pridejo vanjo? Ker so tako trpežne, se iz okolja spirajo v podtalnico, pitno vodo pa večinoma črpamo prav iz podzemnih virov. Poleg tega PFAS vstopajo v okolje tudi iz čistilnih naprav, ker jih te ne morejo popolnoma odstraniti.«