Profimedia

Zdravniki nas šele zadnja leta bolj pozorno sprašujejo o navadah iztrebljanja, med pionirji pa je angleški znanstvenik Ken Heaton, ki je leta 1980 s kolegi na univerzi East Bristol zastavil anketo z vprašanjem: Kako pogosto opravite veliko potrebo?

Rezultat ankete je bil raznolik: najpogostejši odgovor je bil enkrat na dan. Nekateri so navedli, da praznijo črevesje manj kot enkrat na teden, druga skrajnost pa je bila trikrat na dan. Raziskava je pokazala, da blato normalno odvaja manj kot polovica prebivalstva, posebno odstopanje od tega zdravega povprečja pa je bilo opazno pri mladih ženskah. Poleg pogostosti iztrebljanja je anketa zajemala tudi opis iztrebka: od trdih kroglic do mehke klobase.

Od trikrat na dan do trikrat na teden

Heatonova anketa z opisi pogostnosti in teksture blata je postala osnovni zdravniški pripomoček pri opisovanju iztrebljevalnih navad pri bolnikih. V zdravniški praksi je obveljalo, da je izločanje blata od trikrat na dan do trikrat na teden v mejah normale. Vendar »normalno« še ni sinonim za »zdravo«. Poznejša raziskava črevesnega mikrobioma na Inštitutu za sistemsko biologijo v Seattlu je pokazala, da so imeli tisti, ki izločajo blato pogosteje, v črevesju več dobrih bakterij. Osebe, ki so imele težave z zaprtjem, pa so imele več toksinov v krvi.

Počasna prebava?

Brez zamere, ampak moramo vas vprašati: kako pogosto opravljate veliko potrebo? Ta podatek namreč razkriva marsikaj pomembnega o vašem zdravju. Naredimo test. Pojejmo nekaj, kar bo obarvalo naše blato (denimo rdečo peso ali špinačo), potem pa opazujmo, čez koliko časa se bo izločilo. Tranzitni čas lahko traja od 12 ur do več dni. Zakaj ni dobro, če imamo zelo počasno prebavo? Dvig ravni slabih bakterij je opazen predvsem pri osebah s tranzitnim časom več kot 58 ur – torej tistih, ki kakajo manj kot trikrat na teden. Ljudje s krajšim tranzitnim časom imajo po drugi strani običajno manj visceralne maščobe. To je maščoba, ki škodi zdravju, saj zvišuje nevarnost za pojav več bolezni, med drugim srčnih, diabetesa in nekaterih vrst raka.

Redna inventura

Posvečajmo posebno pozornost vsakršni spremembi v odvajanju, prav tako barvi iztrebka, teksturi in obliki. A medtem ko sta črevesje in mikrobiom v njem zapleten sistem, pa so nasveti, kako ga ohranjamo v dobrem stanju, presenetljivo preprosti. Za redno odvajanje, ki je temelj zdravega črevesja, je dobrodošlo predvsem troje: jejmo več sadja in zelenjave, popijmo dovolj tekočine ter bodimo telesno aktivni.

NAMIG

Mikrobiom je kompleksen sestav bakterij, virusov, gliv in drugih majhnih organizmov, ki živijo v našem telesu. V črevesju je več kot 500 vrst mikroorganizmov.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 16, 22. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana