Profimedia

Britanski znanstveniki so v posebni sobi opravili preizkus: v nadzorovanem okolju so na testnih osebah simulirali vročinski val. Izhodiščna temperatura je bila 21 stopinj, nato so jo postopno zviševali na 35, na koncu pa vse do 40,3, kar je najvišja temperatura, izmerjena v Veliki Britaniji. Testne osebe so opremili z vrsto merilnih naprav in z njimi spremljali spremembe v njihovih telesih: količino znoja, izgubljene kilograme, analizirali so izdihan zrak in vmes preverjali tudi mentalne sposobnosti udeležencev. Ti so dobili seznam 30 besed, ki so si jih morali zapomniti.

Meritve kažejo, da se telo v ekstremno visokih temperaturah ukvarja predvsem z vzdrževanjem temperature 37 stopinj v osrednjem delu telesa, ki zaobjema srce, pljuča, jetra in druge notranje vitalne organe. Glavni nadzor je v možganih, kjer imamo ljudje neke vrste termostat, ki ves čas nadzoruje telesno temperaturo, ob spremembah pa začne pošiljati signale, s katerimi skuša ohraniti normalno stanje.

revija Jana

Utrip se poviša, spomin poslabša

Opravljeni eksperiment je pokazal, da je telo, ki počiva, do 35 stopinj v relativno dobrem stanju. Ko pa se je temperatura v sobi približala 40 stopinjam, se je počutje spremenilo: človek se v takšnih razmerah ne le poti, temveč pot z njega dobesedno curlja, kar pomeni, da organizem izgublja veliko vode. Ožilje, ki je razvejano tik pod kožo, se razširi, da bi se kri ohlajala, to pa pomeni, da se srčni utrip poviša, saj mora glede na izhodiščno stanje pri 21 stopinjah načrpati dodaten liter krvi na minuto. Pri 40 stopinjah je utrip že zelo nevarno blizu srčni kapi. In od kod pride dodatna količina krvi v razširjenem ožilju? Iz glave. Posledično so možgani manj prekrvljeni, kar vpliva na kratkoročni spomin. Telo zdravega človeka v takih razmerah sicer še zmore ohranjati telesno temperaturo okoli 37 stopinj, vendar deluje zelo drugače kot v normalnih okoliščinah.

Višja vlaga, večji problemi

Na izid eksperimenta je močno vplivala tudi vlaga v zraku v testni komori. Prav zaradi slednje je telo izpostavljeno velikemu naporu, saj se težje ohlaja. Znoj preprosto ne more izhlapevati v z vlago nasičen zrak. Pri 50 odstotkih vlage zdrav človek še kar zdrži, ameriški znanstveniki pa so v dodatnih raziskavah, ki so jih opravili z zelo zdravimi mladimi, okoliščine še zaostrili. Te so pokazale, da je točka, ko telo ne zmore več ohlajati notranjih organov, odvisna predvsem od vlage v zraku: višja ko je, nižja je temperatura, ki že povzroča odpovedovanje organov. Najbolj skrb zbujajoče je, da vročinski valovi v naravi postajajo vse pogostejši, tudi vse daljši, predvsem pa se dviguje tudi vlaga v zraku. Lani so v Indiji in Pakistanu že dosegali kritične mejne vrednosti vročine in vlage v zraku.

Shutterstock

Prag življenjske nevarnosti

Človekovo telo je ustvarjeno tako, da najbolje deluje pri telesni temperaturi okoli 37 stopinj. Pri dvigu temperature nad 40 stopinj postanemo omotični, visoke temperature lahko poškodujejo srčno mišico in možgane. Če telesna temperatura zraste na 41, 42 stopinj, se začnejo pojavljati zelo resne težave, ki zahtevajo posebne ukrepe za preprečitev srčnega zastoja.

Ljudje se med seboj seveda razlikujemo, in to velja tudi za posameznikovo toleranco na vročino. V splošnem pa velja, da našo prilagodljivost zmanjšujejo predvsem starost in bolezni. Za obe skupini ljudi velja, da so lahko nevarne tudi temperature, ki so jih v mlajših in bolj zdravih časih zlahka prenesli. Telo najbolj izčrpajo srčna obolenja, bolezni pljuč, demenca in tudi nekatera zdravila – vse to so okoliščine, zaradi katerih je organizem še dodatno obremenjen tudi v normalnih okoliščinah.

Kako se zaščititi

Večina ukrepov za vroče dni je znana: zadržujmo se v senci, oblecimo lahka in ohlapna oblačila, izogibajmo se alkoholu, hladimo notranje prostore, odpovejmo se športnim aktivnostim oziroma jih prestavimo v hladni del dneva: v jutro ali večer. Predvsem pa ves čas skrbimo za hidracijo! Pazimo, da nam sonce ne ožge kože, saj že blage sončne opekline zmanjšajo telesno sposobnost termoregulacije oziroma vplivajo na znojenje, in to za kar dva tedna.

Otroci so še posebej ranljivi

Sposobnost otrok, da se prilagajajo ekstremnim okoliščinam, je manjša kot pri odraslih – v bistvu zanje velja precej podobno kot za starostnike, le da otroci ne znajo dovolj zgodaj in natančno sporočiti, da se ne počutijo dobro. Zanje smo odgovorni odrasli in zato omejimo zadrževanje na soncu na zgodnje dopoldanske in pozne popoldanske  ure – kar seveda velja tudi za običajne poletne temperature, ne le ekstremne. Poskrbimo za zaščito kože in dovolj popite tekočine, že ob prvih znakih utrujenosti, glavobola, pomanjkanja energije in utrujenosti pa se zatecimo v senco ali ohlajene prostore. 

Shutterstock

Pri temperaturah okoli 39 stopinj Celzija se telo ne ohlaja več učinkovito, zato lahko postanemo zmedeni in vrtoglavi, spremeni se nam srčni utrip, lahko celo izgubimo zavest. Takšni simptomi zahtevajo nujno medicinsko pomoč. Manj izraziti znanki vročinskega udara so utrujenost, glavobol, slabost, omotica, oslabljenost, povišana telesna temperatura in manj pogosto uriniranje. Umaknimo se s sonca, najbolje v klimatiziran prostor, pomagajo tudi hladni obkladki. Veliko pijmo, pijača naj bo brezalkoholna!

Ko pritisne vročina, pomagajo tudi antioksidanti

Dr. Iztok Ostan, Inštitut O: »Zdravniki priporočajo, da v času poletne vročine zmanjšamo telesne napore, ostajamo v senci in hladnih prostorih, uživamo lažjo hrano, kot sta sadje in zelenjava, omejimo težjo hrano in alkohol, pijemo dovolj vode in z njo osvežimo tudi kožo. Izkušnje pa kažejo, da si lahko pri tem pomagamo tudi z antioksidanti FHES.

S soprogo sva jih začela jemati leta 1998. Z njihovim uživanjem sem si pozdravil kronično vneta jetra in trebušno slinavko, manj je bilo prehladov. Predvsem soproga je čutila več energije in je lažje prenašala poletno vročino. A to ni bila edina podobna izkušnja. Neka gospa nam je poročala, da s kapsulo antioksidantov pomaga svojemu psu, ki težko prenaša vročino. Opaža, da ima ljubljenček več energije in volje, pa še apetit mu ne poide. Antioksidantska zaščita je lahko, seveda v prvi vrsti za ljudi, v vročih poletnih dneh izjemno koristna.

Shutterstock

Ugotovljeno je, da ob povečani temperaturi okolja mitohondriji v naših celicah ustvarjajo manj energije (ATP) in precej več strupov – prostih radikalov. Preizkusi, ki sta jih izvedla dr. P. G. Flanagan in dr. C. Stephanson, dokazujejo, da FHES pomaga premagovati obe težavi. Dokazala sta, da v vodi, obogateni s FHES, celice ustvarijo iz glukoze v določenem času do petkrat več energije (ATP), česar običajni antioksidanti ne zmorejo. V drugem preizkusu sta ugotovila, da FHES varuje celice pred prostimi radikali (hidroksili) učinkoviteje kot na primer vitamin C, koencim Q10 in drugi.

S staranjem oskrba telesa z antioksidanti upada. Pri petdesetih letih je raven antioksidantov v krvi kar stokrat nižja kot pri dvajsetih. Verjetno tudi zato starejši teže prenašamo poletno vročino kot mlajši in bolj čutimo koristi uživanja FHES.«

Razlika med utrujenostjo zaradi vročine in vročinskim udarom

Utrujenost zaradi vročine: občutek omedlevice ali omotice, izdatno znojenje, lepljiva koža, slabost ali bruhanje, mišični krči.

Vročinski udar: občutek zmedenosti, brez znojenja, telesna temperatura nad 40 stopinj, vroča in suha koža, slabost ali bruhanje, možna je izguba zavesti, lahko pride do napadov, podobnih epileptičnim.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 22, 3. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.