Profimedia

Stara sem 56 let in včasih sem imela mastno kožo, a mi ta v zadnjem času sporoča mešane signale. Vse me srbi, neprestano bi se praskala, tudi do krvi; koža se mi lušči. Upam, da to ne pomeni kaj hujšega? Zakaj se to dogaja? Jem vse razen kruha in nič mi ne škodi, imam pa več kroničnih bolezni (premalo delujoča ščitnica, kronična vnetna črevesna bolezen, visok krvni tlak, duševne težave, pogosti prehladi). Kaj bi mi vi svetovali?
Marta

Spoštovani,

srbež je dokaj pogosta težava, povezana s kožo. Pri vsaj polovici bolnikov je vzrok zanj suha koža. Ta pa je lahko posledica več dejavnikov: tipa kože, nepravilne nege, staranja ali nekaterih kožnih in nedermatoloških bolezni. Najpogostejša je pri osebah z atopijskimi boleznimi oziroma pri osebah z alergijskim vnetjem oči, nosu, dihal in kože. Pri atopijski koži je zaradi motnje zaščitne funkcije lipidnega sloja povrhnjice prepustnost kože in s tem izguba vode večja. Takšna koža postane suha, razpokana, luščeča in posledično srbeča ter lažje prepustna za alergene, mikroorganizme in dražeče dejavnike iz okolja. V tem primeru srbež lahko dodatno sprožijo snovi, ki dražijo – prodirajo skozi oslabelo zaščitno pregrado. Lahko prispevajo k pojavu nealergijske vnetne reakcije na koži, ko nastopijo znaki iritativnega dermatitisa. Koža je pordela, srbi, pogosto tudi peče.

revija Jana

Izjemoma se ob atopijski konstituciji razvije tudi kontaktna preobčutljivost. Takrat se pojavi alergijska vnetna reakcija kože, ki nastane zaradi stika kože z alergenom, za katerega je bolnik občutljiv (dišave, kovine, epoksidne smole, lokalna zdravila, rastline ...). Zato je pomembno, da se izogibamo sprožilnim dejavnikom oziroma stiku s snovmi, ki dražijo in izsušijo kožo, ali vzročnemu alergenu. Najpogosteje se vnetje umiri, ko preneha vpliv škodljive snovi, sicer je včasih za močno vneta obolela mesta potrebno tudi lokalno protivnetno zdravljenje. Nekatere bolnike s trdovratno obliko bolezni testiramo s krpičnimi testi, odčitavanje teh zahteva ustrezno izobraženega in izkušenega dermatologa.

Srbež spremlja tudi številne kronične dermatološke bolezni, kot so prurigo nodularis, numularni ekcematoidni dermatitis, lichen ruber planus, luskavica, idne reakcije (imunsko posredovane akutne kožne reakcije), avtoimunske kožne bolezni.

Suhost kože in predvsem srbež sprožijo tudi številne bolezni notranjih organov: slabokrvnost, kronične bolezni jeter in ledvic, zlatenica, bolezni ščitnice (ki jo opisujete), policitemija, sladkorna in druge bolezni. Opisana problematika je med drugimi lahko posledica nevroloških in psiholoških dejavnikov, parazitnih okužb prebavil ali različnih okužb kože. Tudi številna zdravila lahko povzročajo srbež in suhost kože brez sočasnega izpuščaja (na primer zaviralci angiotenzinske konvertaze, antiandrogeni, diuretiki ali statini). Suhost kože in posledična srbečica sta lahko presnovne narave ali hipovitaminoze (pomanjkanje nenasičenih maščobnih kislin ali vitamina B, A).

Vemo, da kronično vnetno črevesno bolezen, ki jo navajate, povzroča več dejavnikov, med njimi predvsem škodljivo delovanje imunskega sistema, ki lahko izzove različne težave s kožo. Ne nazadnje se kožne spremembe pri celiakiji pojavljajo v obliki specifične in zelo srbeče dermatoze, spremlja jo tudi širok spekter nespecifičnih simptomov, med drugimi suha in srbeča koža, kot tudi različni alergijski ali avtoimunski odzivi. Pogosto pa gre za prepletanje več dejavnikov hkrati.

Kadar je vzrok za srbež suha koža, ga lahko omilimo ali celo odpravimo z ustrezno nego. Ključna je  zadostna in učinkovita rehidracija kože. Najučinkovitejša je kombinacija rehidracije kože z umivanjem, temu sledi nega kože z ustreznim negovalnim pripravkom. S tem postopkom ujeto vodo v vrhnjici zadržimo, da ne izhlapi. Odločamo se lahko za emoliente, ki omogočajo zadrževanje vode v povrhnjici, kot tudi obnovo njene elastičnosti in mehkosti. Za umivanje kože priporočamo izdelke brez umetnih konzervansov in dišav ter blaga mila brez dišav (sintetični detergent – sindet), ki pomagajo vzdrževati ustrezen pH kože. Vedno jih je treba temeljito splakniti. Takoj po umivanju kožo narahlo popivnamo in v naslednjih minutah namažemo s primerno mastno negovalno kremo. Pri tem je nujno opozoriti, da obstajajo individualne razlike v toleranci za negovalna mazila in da je nego v večini primerov treba prilagoditi vsakemu posamezniku.

Glede na številne vzroke, ki se lahko povezujejo z vašo kožno simptomatiko, bi pregled pri dermatologu pomagal razumeti celotno problematiko, kot tudi ugotoviti morebitne sprožilce ali dejavnike poslabšanja stanja kože. Ugotavljanje vzroka pogosto zahteva poglobljeno obravnavo in včasih hospitalizacijo.

Lep pozdrav,

Olga Točkova, dr.med., specialistka dermatovenerologije

revija Jana