Miša Pušenjak

Za sajenje fižola je še malenkost prezgodaj, za sajenje graha zelo pozno, za sajenje boba pa prepozno. A to niso edine stročnice, ki jih lahko vzgojimo na svojem vrtu. V soncu in vročini bodo dobro uspevale leča, čičerika in dolga vigna.

Fižol je pri nas tako priljubljen, da najdemo v Sloveniji dednino, ki je lastna samo nam, čeprav še zdaleč ne izvira iz naših krajev – toliko različnih sort in tipov fižola so gojili naši predniki. Žal se je v naša srca veliko bolj zasidral visoki fižol, ki pa na manjših vrtovih težko najde svoje mesto. Nizkega Slovenci nimamo najraje. A vedite, da nekatere nizke sorte stročjega fižola dajo izredno okusne, mehke stroke brez niti. Zato kar pogumno posezite po njih.

Ne sejmo ga pred 1. majem

Za fižol velja enako kot za vse druge stročnice: zahteva rahlo, vlažno in toplo zemljo. Ne sejemo ga, preden se zemlja ne ogreje vsaj na 15 ^oC. Sama ga ne bi nikoli, ne glede na vreme, sejala pred 1. majem. Za zgodnost lahko poskrbite s setvijo sadik, ki jih nato iz lončkov prestavite v vrtno zemljo. S setvijo visokega fižola pa ni smiselno hiteti, saj začne cveteti, odvisno sicer od genetike, šele, ko se dan začne krajšati. Zgodnje setve prinašajo samo številne težave. Če sejemo po 15. maju, je dovolj toplo, da se to zgodi hitro in nima več nežnega okusa. Zato ga zajci in srne pustijo na miru.

Visoki fižol sejemo na opore, kakršne koli že vam najbolj ustrezajo, lahko je to tudi mreža za kumare. Nizki fižol pa sejte v vrste, ne v kupčke. Vrste naj bodo vsaj 30 cm narazen, ko zraste 20 cm, ga ogrnite. Stroke pobirajte čim bolj sproti, potem bo dolgo cvetel in rodil.

Toploljubne stročnice

Ker pa imamo zadnjih deset let velikokrat opravka s hudimi vročinskimi vali, ki jih fižol ne prenaša dobro, sem vesela, da se je na našem trgu že pred leti znašlo tudi seme toploljubnih stročnic. Seme leče in čičerike je na našem trgu že skoraj dvajset let, seme dolge vigne neuradno še dlje, uradno pa nekoliko krajši čas. Že v časih neke druge, skoraj pozabljene države se je pri nas prodajal t. i. kilometrski fižol, to je bila v resnici dolga vigna. Nekateri imajo seme doma še od takrat, druge je navdušila sedaj. Nekaterim pa ni všeč.

MP

Preprečite zastajanje vode

Stročnice imajo globoke, močne korenine, na katerih se skoraj vedno naselijo tudi posebne bakterije, ki živijo z njimi v prav posebnem sožitju. Žal bo moralo preteči nekaj let, da se bodo te bakterije pojavile pri nas tudi na teh vrtninah, saj so v naši zemlji novost. Vendar globok, razvejan koreninski sistem teh rastlin tudi brez njih zemljo rahlja, spodbuja druge mikroorganizme k delu, zato ostaja zemlja za stročnicami rahla, primerna za številne vrtnine. Vendar imajo tudi stročnice svoje zahteve. Zanje moramo zemljo dobro pripraviti, predvsem pa preprečiti zastajanje vode. Tudi med vegetacijo zahtevajo redno okopavanje (rahljanje tal) in so hvaležne, če jih osujemo. Vse tri omenjene stročnice niso občutljive za sušo, ne marajo pa veliko dežja. Zato namakanje ni nujno potrebno, razen če jih sadimo v rastlinjak.

Popestrijo kolobar v rastlinjaku

Ravno želja po soncu in vročini je njihova dodatna prednost. Lahko nam zelo uspešno popestrijo kolobar v rastlinjaku. Rastlinjak nam uspešno podaljša sezono v jeseni in nam tudi zelo zgodaj spomladi zagotovi veliko domače zelenjave. Vendar nastanejo težave, kaj bi vanj sadili poleti. Seveda je tu paradižnik, a tudi z njim moramo kolobariti. Tukaj pa ima lahko veliko vlogo dolga vigna, pa tudi leča in čičerika za tiste, ki ju imajo res radi. Te stročnice so najuspešnejše v enakih razmerah kakor paradižnik in jih res lahko posadimo tudi v rastlinjak. Ne gnojimo, samo prerahljamo zemljo za njihovo setev ali sajenje sadik. Korenine pa morajo biti na hladnem, zato tla okoli rastlin zastremo s slamo ali pokošeno travo. Seveda je v rastlinjaku potrebno namakanje, saj v njem ni naravnega dežja, vendar so to rastline, ki ne potrebujejo veliko vode. Kadar pa namakamo, je treba zemljo namočiti v globino. Če opazimo, da se tla pod zastirko vseeno zbijejo, zastirko samo odmaknemo, prerahljamo tla in jih ponovno prekrijemo. Tako bomo poleti tudi v rastlinjaku pridelali okusne stročnice.

Pridelovanje na vrtu

Za pridelovanje slovenskih stročnic gnojenje ni potrebno, saj je v naših tleh že veliko njihovih prijateljskih bakterij, ki bodo poskrbele za njihovo prehrano. Te nove stročnice pa pri nas še nimajo svojih prijateljic. Zato tla vendarle obogatimo s kompostom. Kompost lahko nadomestijo kupljena organska gnojila, ki jih uporabimo v manjših odmerkih, kot je priporočeno. Nikoli pa stročnic ne gnojimo z gnojem. Po setvi je treba samo še tla vzdrževati rahla, svetujem pa tudi osipavanje rastlin, ko dosežejo ustrezno višino, in seveda sprotno pobiranje pridelka. Ko je pridelek pospravljen, rastlin ne izpulimo, samo porežemo jih.

Objavljeno v reviji Jana,  št. 16, 22. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana