Shutterstock

V slabih vremenskih razmerah so v opraševanju boljši od čebel, saj letajo tudi pri nižjih temperaturah in celo v dežju. Bolezni, ki se s čebel širijo na čmrlje, podnebne spremembe, uporaba pesticidov, krčenje življenjskega prostora in konkurenca tujih vrst pa jih ogrožajo, da jih je čedalje manj. Kar je velikanska škoda. Ste vedeli, da so tudi gospodarsko pomembni opraševalci paradižnika, paprike, jagod? Naši veliki pridelovalci v pokritih nasadih jih uvažajo, a ne gre brez posledic. Čebele smo zaščitili, kaj bomo s čmrlji?

Štiri nove vrste čmrljev v Sloveniji! 

Na svetu živi med 400 in 500 vrst čmrljev, od tega jih je v Evropi 63, pri nas 39. »V starih knjigah je pisalo, da jih imamo 35, kolega Tomaž Oštir, ki ljubiteljsko opazuje te živalce in jih fotografira, veliko je raziskoval po Gorjancih, pa je odkril še štiri nove vrste.

V naši knjigi tako prvi v Sloveniji opisujemo 39 vrst,« je povedal dr. Janez Grad, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in eden najboljših poznavalcev čmrljev v Sloveniji, ki je neskončno hvaležen Čebelarskemu muzeju v Radovljici za sofinanciranje knjige o čmrljih.

»Ohranjanje čmrljev je naloga, ki se je ne smemo lotiti le zaradi njih samih in ni le v njihovo korist, temveč zaradi celotnega ekosistema in tudi nas, saj je vse to neposredno povezano z našim preživetjem,« pojasnjujejo v Čebelarskem muzeju, zakaj so se odločili skupaj s prej omenjenimi avtorji pripraviti publikacijo.

osebni arhiv

Čebele smo zaščitili, kaj pa bo s čmrlji? 

Janez Grad jih je doma gojil že kot otrok. »Čmrlji živijo v gozdni podrasti, na travniku, v zemlji – v luknjah miši in voluharjev. Ko so ljudje travnike še kosili s koso, so včasih tistim na travniku uničili gnezdo in to povedali nam, otrokom. Prej so me zanimale čebele, zato sem pogosto hodil k čebelarjem, ko pa so mi starši povedali, kje so odkrili čmrlje, sem jih ogrebel, nesel domov, jih gojil naprej in tako zaščitil pred plenilci. Lisice, vrane in druge živali namreč uničujejo njihova gnezda na travniku.

Vendar takrat še nisem vedel, da so to enoletne družine. Čmrlje družine jeseni umrejo, zimo preživijo samo mlade matice, ki so se izlegle poleti. Oplojene prezimijo v gozdu. Odmrlo gnezdo pa splesni ali ga pojedo mravlje. Spomladi te matice v naravi ustvarijo novo gnezdo. Najprej same nabirajo hrano, da si opomorejo. Pogosto so plen ptic, lahko jih zbijejo avtomobili, veliko matic pogine. Šele nekaj tednov po tistem, ko izležejo jajčka, se iz njih razvijejo prve delavke, ki začnejo prinašati hrano ter oplojevati sadno in drugo drevje.

Pogosto so plen ptic, lahko jih zbijejo avtomobili, veliko matic pogine.

Veliko dela spomladi naredi matica, delavke so bolj pridne poleti, izlegajo se od dva do tri mesece, zato je njihovo število v primerjavi s čebelami veliko manjše. Čebele so seveda naši najpomembnejši opraševalci, prav tako pa so za nas v tem smislu pomembni čmrlji, ki so po drugi strani tudi zelo raznoliki, raznobarvni, zanimivi za opazovanje.

Tako kot čebele se prehranjujejo s cvetnim prahom in z medičino. Bistvena razlika med čebelami in čmrlji je ta, da bi medonosne čebele, ki so včasih živele v drevesnih duplih – zdaj vsa stara drevesa posekajo –, verjetno vse poginile, če jih čebelarji ne bi gojili v čebelnjakih,« razlaga Grad. Čebele so tako nekako zaščitene, čmrlji, ki v naravi živijo bolj prosto, pa so podvrženi vplivom narave, njihov največji sovražnik je s svojim načinom življenja postal človek.

osebni arhiv

»Kmet, ki je bil včasih čuvaj, je danes njihov največji sovražnik. Zaradi petkratne košnje travnikov jim primanjkuje hrane, njihova gnezda v zemlji uničujejo s težko mehanizacijo, zastrupljajo jih škropiva v vrtnarijah in vrtovih, in tako jih je vedno manj. S škropivi se spomladi zastrupijo že mlade matice. Imel sem primer, ko se mi je vrnila ena taka zastrupljena matica, se še nekaj časa vrtela, potem pa poginila.

 »Kmet, ki je bil včasih čuvaj, je danes njihov največji sovražnik. Zaradi petkratne košnje travnikov jim primanjkuje hrane, njihova gnezda v zemlji uničujejo s težko mehanizacijo, zastrupljajo jih škropiva v vrtnarijah in vrtovih, tako jih je vedno manj. S škropivi se spomladi zastrupijo že mlade matice.«

Evropska unija je izdala posebno direktivo, ki kmete spodbuja, da kosijo samo enkrat na leto, in jim za primanjkljaj preostalih košenj odšteje odškodnino; tako zavarujejo naravo, žuželke in druge živali v travi.« Še najbolj so čmrlji ohranjeni v gorah. V Evropi lahko živijo tudi na višinah do 3000 metrov, živijo pa tudi v Himalaji, kjer so relativno varni pred posegi človeka. Za cvetice na visokogorskih travnikih, kjer čebel ni, so najpomembnejši opraševalci. A ne samo tam ...

Izjemni opraševalci paradižnika, paprik, jagod ... 

»Izkazalo se je, da je čmrlje mogoče uporabljati za opraševanje kulturnih rastlin v večjih nasadih paradižnikov, paprik, jagod, ameriških borovnic … V starih časih, ko tega še niso vedeli, so za to uporabljali žensko delovno silo. Ženske so s čopiči potresale cvetni prah z ene rastline na drugo, ker pa je bilo to zelo drago, so začeli iskati druge načine cenejšega opraševanja in ga našli v čmrljih.

Ko so na tujih univerzah študirali, kako bi jih uporabili v rastlinjakih, se je izkazalo, da večina vrst ne sprejme ujetništva, medtem ko matico ene od evropskih vrst čmrlja Bombus terrestris lahko zaprejo v škatlo, v kateri bo naredila gnezdo. Ti čmrlji imajo veliko delavk in jih potem umetno vzgajajo za opraševanje v zaprtih nasadih,« je povedal Grad.

osebni arhiv

Na splošno je ta vrsta temnega zemeljskega čmrlja tudi pri nas avtohtona, vendar je v iz tujine uvoženih čmrljih istovrstna matica tujerodna, z nekaterimi značilnostmi, ki se razlikujejo od naših avtohtonih matic. Na primer, »Bombus terrestis, ki živi v Skandinaviji, je drugače prilagojen na tamkajšnje življenjske razmere kot ista vrsta recimo na Siciliji ali pri nas. Nekatere tujerodne vrste so lahko agresivne do domače vrste, ki jo tako ogrožajo. Na opisani (industrijski) način čmrlje gojijo samo nekatere države, recimo Belgija in Nizozemska, to je namreč zelo zapleten in drag proces.

V slovenskih podjetjih z ogromnimi pokritimi nasadi paradižnikov so ugotovili, da so za opraševanje najprimernejši čmrlji; pri nas jih ne morejo dobiti, zato jih uvažajo. Kakšna matica jim potem uide, se razmnožuje z isto vrsto pri nas in nastane kaos. Te vrste potem ne oprašujejo sočasno kot naše, prilagojene so drugim vremenskim pogojem, in ko se mešajo z našimi, dobimo čmrlje, ki se ne vedejo primerno naši okolici.«

Vnos umetno gojenih čmrljev lahko pomeni tudi vir bolezni in možen vnos zajedavcev iz krajev, kjer so bili vzgojeni, pišejo še v eni knjigi o opraševalcih, Svet opraševalcev, avtorji dr. Petra Bole, Ivan Esenko in dr. Andrej Šalehar.

Zakaj paradižnike dobro oprašujejo prav čmrlji? »Cvet paradižnika nima nektarja, nima medu, ima samo cvetni prah. Če bi v nasad zaprli čebele, bi poginile od lakote. Čmrlja zalega pa se hrani s cvetnim prahom,« razloži Grad. Odrasle čmrlje morajo v nasadu sicer prav tako hraniti z medom, a medtem so mladi čmrljčki že oprašili paradižnik.

Shutterstock

Veliko bolj trdoživi in marljivi kot čebele

Debelušni čmrlji, ki jih v primerjavi s čebelami sploh ne cenimo, so neverjetno marljive živalce. »Na delo gredo že ob peti uri zjutraj in nabirajo nektar ter cvetni prah do poznih večernih ur, medtem ko so čebele veliko izbirčnejše. Iz panja gredo, ko je primerna temperatura, in se tudi prej vrnejo.

Čmrlji med nabirajo tudi v dežju. Lahko je recimo ves april deževen, pa bodo čmrlji zunaj, čebel pa ne bomo videli, s tega vidika so torej veliko bolj trdoživi in marljivi,« pravi Petra Bole. Nekdaj so naši travniki skrivali pravo razkošje brenčačev, metuljev in drugih opraševalcev, ki jih je danes vedno manj.

Kaj lahko torej sami naredimo, da jim pomagamo? Na domačem vrtu jim lahko postavimo gnezdilnico (glejte okvir), ki jo lahko kupimo ali izdelamo sami. V zameno nam bodo opraševali rastline tudi v slabšem vremenu, ko čebele tega ne počno. Janez Grad jih goji že od leta 1984. »Pomagamo jim tudi tako, da čim pozneje kosimo travnike in na čim več krajih sadimo medovite rastline, edino na ta način jim lahko zagotavljamo hrano, veliko pa seveda pripomore tudi ozaveščanje,« zaključuje Petra Bole.

Najraje imajo modre in vijolične cvetove

Čmrlji imajo še posebej radi rastline z modrimi in vijoličnimi cvetovi, kot so na primer žafran, mrtve koprive, različni osati, detelje, črnoglavka, grašica, žajbelj, sivka, boreč, facelija. Od jagodičja imajo najraje borovnice in ribez, najdemo pa jih tudi na mnogih sadnih vrstah. Pri nas oprašujejo več vrst pomembnih kulturnih rastlin, med drugim paradižnik, detelje, oljno ogrščico in mnoge sadne vrste. (iz knjige Svet opraševalcev)

Osebni arhiv

Kako naredimo gnezdilnico za čmrlje

Lahko jo kupimo ali jo naredimo sami. Zanjo lahko uporabimo kartonsko škatlo, recimo škatlo za čevlje, ki ji naredimo majhno odprtino. Vanjo damo suh mah ali pa mešanico mahu z dodatkom pravega bombaža. To škatlo marca ali aprila, ko opazimo prve čmrlje, postavimo na kraj, zavarovan pred dežjem ali pripeko, čim bliže tlom, in upamo, da se bodo čmrlji vanjo naselili sami. Bolj verjetno pa je, da se bodo naselili, če ulovimo matico.

Vsi čmrlji spomladi so matice. Prepoznali jo bomo, ker leti nizko nad tlemi in išče luknje, da bi naredila gnezdo. Ko je na tleh, jo pokrijemo z lončkom, damo na vhod gnezdilnice in počakamo nekaj minut, da zleze vanjo. Nato škatlo zapremo do največ trideset minut in potem odpremo, nakar matici prepustimo, da sama odloči, ali ji gnezdilnica ustreza. Če odleti drugam, poskusimo znova. 

Ali čmrlji pičijo? 

Tako kot čebele imajo tudi čmrlji želo, vendar so zelo miroljubni in pičijo v skrajni sili. Če jih recimo pohodimo in stisnemo ali če brskamo po njihovem gnezdu, se branijo s piki. Njegov pik je manj boleč kot čebelji, je pa lahko nevaren za alergike. V nasprotju s čebelo čmrlji pik preživijo.