Shutterstock

Pred nekaj leti sem šla k notarju napisat oporoko. Sva se vse dogovorila, komu gre kaj, potem jo je on napisal, jaz pa sem pripeljala dve priči, ki nista dediča, in smo vsi podpisali. Ni bilo zato, ker bi nameravala že jutri ali pojutrišnjem oditi za mavrico, temveč preprosto zato, ker nikoli ne veš, kaj te čaka za ovinkom, in je fino imeti te stvari urejene.

Vsi vedo, kaj bodo dobili, in ne bo po moji smrti nobenega ravsa, premoženje pa ne bo šlo tja, kamor ne želim, da gre. V tem vodniku smo sistematično pregledali možnosti, kako še za življenja razdeliti premoženje ali se odločiti, kaj se bo z njim zgodilo po naši smrti, obstaja namreč zvrhan koš različnih izbir. Katere so njihove dobre in slabe plati?

Zakon o dedovanju

Zakon o dedovanju (ZD) poskrbi, da nobeno premoženje ne ostane brez lastnika, ni pa nujno, da bo ta zakon razdelil vaše premoženje tako, kot bi si vi želeli. Če nekdo umre brez oporoke in zakonitih dedičev, njegovo premoženje deduje Republika Slovenija. Še davka ji ni treba plačati za to.

Če zapuščino sestavljajo večinoma dolgovi in so ti večji od vrednosti zapuščine, se RS (v nasprotju z drugimi dediči) dedovanju ne more odpovedati. Država dediščino različno upravlja, na primer nepremičnine proda na javni dražbi, lahko stanovanje odda v najem ali lastništvo prenese na občino, premoženje pa lahko tudi uporabi za javni interes.

Delitev pred smrtjo

Postavimo torej hipotetičen primer: imate nepremičnino, hišo, ki bi jo radi razdelili med svoje otroke, in ne želite, da bi se po vaši smrti zaradi dediščine sprli in morda celo lasali po sodiščih. Katere možnosti so vam na voljo?

Najprej prva odločitev: pred vašo smrtjo s pogodbo ali po smrti z oporoko. Če izberete prvo možnost, torej delitev hiše še za življenja, lahko to storite na štiri načine.

Z darilno pogodbo

Z njo brezplačno prenesete hišo ali del hiše na drugo osebo, največkrat na otroka. Zase poskrbite tako, da si vpišete služnost bivanja ali pravico do rabe, s tem si zagotovite, da lahko v hiši bivate do smrti. Darilna pogodba pa seveda ne jamči, da se dediči ne bodo sprli, če se bo kdo počutil prikrajšanega, ali da bodo vsi enako vestno skrbeli za vas na stara leta.

Darilo se po smrti darovalca šteje v dedni delež, razen če ni z oporoko določeno drugače. Z vidika davkov je to ugodna rešitev, ker je prenos med ožjimi sorodniki oproščen davka na dediščino in darila.

Z izročilno pogodbo

Z njo starš ali starši še za časa življenja prenesejo celotno premoženje ali glavnino premoženja na enega ali več otrok (ali pa zakonec na partnerja) s ciljem, da ni dedovanja po smrti. Za razliko od darilne pogodbe, s katero se mora strinjati samo prejemnik premoženja, se morajo pri izročilni pogodbi strinjati vsi zakoniti dediči, ki morajo podpisati, da ne bodo uveljavljali kasnejših zahtev. S tem se izognete sporu med dediči.

Pogodba mora biti overjena pri notarju (prisotni morajo biti vsi podpisniki). Davka ni treba plačati, ker gre za prenos med ožjimi sorodniki. Tako izročitelj razdeli in izroči premoženje še za časa svojega življenja, vendar lahko zase (in za zakonca) pridrži pravico užitka premoženja (delno ali v celoti), lahko si tudi izgovori rento ali dosmrtno preživljanje.

Shutterstock

Vendar je tako moč razdeliti le premoženje, ki ga imate ob sklenitvi pogodbe, ne pa morebitnega premoženja, ki ga boste imeli ob smrti. Izročitelj lahko pogodbo tudi prekliče, če se potomec do njega grdo obnaša ali ne izpolnjuje svojih obveznosti.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju

S to pogodbo lastnik hišo prenese na osebo, ki se zaveže, da bo zanj skrbela do njegove smrti. Preživljalec mora za lastnika – lastništvo se namreč prenese šele po smrti – aktivno skrbeti, zagotavljati mu mora bivanje, hrano, oskrbo itd. Tak prenos lastništva ni vračunan v dedni delež in se obravnava kot odplačni pravni posel, kar pomeni, da je treba plačati dvoodstotni davek na promet nepremičnin.

Pogodba se sklene pri notarju, a ima vgrajeno negotovost, saj ni znano, koliko časa bo moral preživljalec skrbeti za lastnika hiše. Znan je primer iz Francije, kjer je premožen možakar sklenil pogodbo z lastnico stanovanja, da ji bo v zameno za stanovanje izplačeval rento. Gospa je živela tako dolgo, da je izplačana renta daleč presegla vrednost stanovanja.

Če pride do nesporazuma med strankama, se lahko pogodba tudi sporazumno razveže, brez dogovora pa jo je treba izpodbijati na sodišču.

S pogodbo o preužitku

Ta je podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, le da se premoženje prenese že ob sklenitvi pogodbe – vendar pa ima lastnik pravico bivanja v hiši do smrti. Pogodba se sklene pred notarjem in velja za odplačni pravni posel, kar pomeni plačilo davka. Tudi ta pogodba se lahko sporazumno razveže ali pa izpodbija na sodišču, zato je treba zelo natančno določiti obseg premoženja, ki se predaja.

Delitev po smrti

Se zdi preprosto, z oporoko, jasno – ampak oporok je več vrst. Veliko vrst. Tole so oporoke, ki jih pozna ZD: lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami, sodna oporoka, ustna oporoka, oporoka, sestavljena v tujini, oporoka sestavljena na slovenski ladji, oporoka sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem, mednarodna oporoka. Preden zavreščite od groze – nekatere so samo za posebne situacije in se redko uporabljajo, druge so prilagojene ljudem, ki ne znajo brati in pisati, o najpogostejših pa vas poučimo v okvirju.

Prijatelji ali partnerji iz neuradne zveze ne morejo dedovati, razen če so navedeni v oporoki. Prav tako ne dedujejo daljni sorodniki, ki ne spadajo v prvi, drugi ali tretji red dedičev:

• Dediči prvega reda so otroci in zakonci ali zunajzakonski partnerji. Ti imajo pri dedovanju prednost pred vsemi drugimi dediči. Za dediščino ne plačajo davka.
• Dediči drugega reda so starši in njihovi potomci (torej bratje in sestre pokojnika).
• Dediči tretjega reda so stari starši in njihovi otroci (tete in strici, bratranci in sestrične). Ti dedujejo le takrat, ko ni dedičev drugega ali tretjega reda.

Če dedičev ni ali se dediščini odpovejo, gre premoženje državi.

Če umrete brez oporoke, se premoženje razdeli, kot veleva zakon. Kdo dobi in kolikšen delež premoženja mu gre, določa ZD. Če se s tem strinjate, vam ni treba pisati oporoke. Ta pa je smiselna, če bi radi premoženje razdelili drugače, po svoje.

Shutterstock

Oporoka

Pomembno je vedeti, da oporoka za časa življenja zapustnika (ali tudi oporočitelja) nima nobenega učinka in stopi v veljavo šele s smrtjo zapustnika, do tedaj pa lahko ta s svojim premoženjem razpolaga, kakor želi. Kar pomeni, da lahko, na primer, nekomu v oporoki zapustite svojo hišo, pa si potem premislite in hišo prodate še pred smrtjo. Oporoko lahko kadarkoli spremenite – delno ali v celoti – lahko pa jo tudi prekličete, bodisi z izjavo bodisi z novo oporoko.

Nujni delež

Z oporoko sami odločite, komu boste zapustili svoje premoženje ali kako ga boste delili, morate pa upoštevati eno omejitev, ki se imenuje nujni delež, se pravi del premoženja, ki pripada nujnim dedičem. To so otroci in posvojenci, njihovi potomci, pokojnikovi starši in zakonec, pa tudi partner v dolgotrajni zunajzakonski zvezi (razen če obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bil zakon med njima neveljaven). Velja tudi za partnerje iz sklenjene ali nesklenjene istospolne partnerske zveze.

Nujni dediči dedujejo, tudi če v oporoki niso omenjeni. Ti lahko zahtevajo nujni delež, ki je polovica zakonitega dednega deleža (to je tistega deleža, ki bi ga dobili, če bi šlo dedovanje po zakonu) za otroke in zakonce ter tretjina za starše.

Lahko pa nujnega dediča/dediče v oporoki razdedinite, če imate za to upravičen razlog. Razdedinjenje morate navesti v oporoki, dobro pa je, če napišete tudi razlog za to dejanje. Za razdedinjenje, ki je lahko popolno ali delno, morajo obstajati močni razlogi, zamere tipa »včeraj me ni prijazno pozdravil« vsekakor niso dovolj.

Razdedinjenje je upravičeno, pravi zakon, če se je zakoniti dedič s kršitvijo zakonite ali moralne dolžnosti hudo pregrešil nad zapustnikom; če je naklepno storil hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegovega zakonca, otroka, posvojence ali starše; če se je vdal brezdelju ali nepoštenemu življenju.

Še nekaj je treba vedeti: ne deduje se le premoženje, temveč tudi dolgovi. Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Dediščino lahko tudi odkloni ali se ji odpove v korist drugega dediča.

V oporoki lahko zapišete tudi dolžnost, ki jo nalagate dediču – na primer: »Dedič naj plača pogreb,« ali »Dedič naj v roku treh let proda hišo in dvajset odstotkov kupnine nakaže dobrodelni organizaciji.«

V oporoki lahko določite, kdo bo dedoval za vami, ne morete pa določati, kdo bo dedič vašega dediča, na primer: »Premoženje zapuščam sinu, po njegovi smrti pa naj ga dobi njegova hči.« Lahko pa določite, komu gre premoženje ali del premoženja, če postavljeni dedič ne deduje, se pravi, če umre pred vami ali se dediščini odpove.

Oporoka brez muk

Oporoko naredi lahko vsakdo, ki izpolnjuje dva pogoja (izpolnjena morata biti oba!): da je star vsaj 15 let in da je »razsoden«, da torej razume pomen oporoke in njene posledice. O razsodnosti se odloča v vsakem konkretnem primeru posebej. Oporoka na primer ni veljavna, če jo je napisal človek s potrjeno diagnozo demence, veljavna pa je, če jo je napisal, še preden je postal dementen.

Shutterstock

Legalno oporoko lahko brez pomoči notarja napišete sami. To nič ne stane, pogoj je, da oporoko napišete na roko (torej brez pisalnega stroja ali računalnika) in jo seveda podpišete. Za tako oporoko ne potrebujete ne prič ne notarja. Datum sestave oporoke je priporočljiv, ne pa nujen.

Če je oporoka napisana na računalnik, mora biti podpisana pred notarjem ali pred dvema pričama, ki nista dediča. Priča je lahko vsaka polnoletna oseba, ki ji ni bila odvzeta opravilna sposobnost in zna brati in pisati. Notar svoje storitve zaračuna.

Še nekoliko dražje je, če vam oporoko sestavi notar (notarska oporoka), ki pa vam lahko pomaga z nasvetom in tudi poskrbi, da je oporoka sestavljena tako, da je pravno veljavna, morda ponudi tudi brezplačno hrambo oporoke. Lahko jo sestavi tudi odvetnik.

Nato se morate odločiti, kje boste oporoko shranili. Prva možnost, shranite jo doma – vendar tvegate, da se izgubi ali da jo kdo nalašč skrije. Druga možnost, oporoko shranite pri osebi, ki ji zaupate (in računate, da ne bo umrla pred vami), ali pri odvetniku. Tretja možnost, oporoko shranite pri notarju, ki jo vpiše v register, vendar je hramba lahko plačljiva (meni, na primer, notar hrambe ni zaračunal, ker mi je oporoko sestavil on). Četrta možnost, ki velja za najzanesljivejšo, oporoko deponirate na sodišču, ki jo hrani do vaše smrti.

Takole gre: originalno oporoko prinesete na okrajno sodišče (krajevno pristojno glede na vaš kraj bivanja) in poveste, da jo želite deponirati. S seboj morate poleg oporoke imeti veljaven osebni dokument in 15 evrov (podatek velja za 2024-2025 in se lahko spremeni) za sodno takso. S tem plačate vpis oporoke v Centralni register oporok (CRO) in hrambo na sodišču. Sodišče oporoko zabeleži v register, zadrži originalno oporoko in izda potrdilo.

Samo opombica, čeprav hramba na sodišču velja za najvarnejši način, se je pred časom izkazalo, da ni nujno tako – leta 2015 je Okrajno sodišče v Novi Gorici našlo prezrto oporoko, ki so jo pri delitvi dediščine pozabili upoštevati. Komisija, ki jo je vrhovno sodišče postavilo zatem, je ugotovila, da se po predalih slovenskih sodišč valja skoraj tisoč prezrtih oporok (nekateri so celo omenjali število 5.000), vsaj 140 je bilo takih, ki bi spremenile razdelitev premoženja pri dedovanjih.

Napake pri shranitvi so odkrili prav na vseh slovenskih okrajnih sodiščih. Oškodovance so obvestili, da si morajo premoženje, ki jim pripada, a ga niso dobili, sami priboriti s pravdo na sodišču (morali bi tožiti dediče). Država, rahlo rdeča v obraz, je pravim dedičem ponudila odškodnine. Razložili so jim, kako naj napišejo zahtevek. Kljub temu se krivice, ki se je zgodila prezrtim dedičem, včasih ni dalo več popraviti, saj so bili roki že zamujeni. Po tistem so za sodišča pripravili nova navodila, kako voditi seznam listin.

Preberite tudi:

• 41 odstotkov ljudi ne ve, koliko zasluži njihov partner
• Urejena dokumentacija doma: triki za več reda in manj stresa

Oporoka za skrivnostneže

Včasih se stvari tako obrnejo, da oporočitelj ne želi, da bi kdorkoli razen njega poznal vsebino njegove oporoke, morda ne zaupa sorodnikom …, kljub temu pa želi, da je stvar pravno varna, da je torej oporoka veljavna. Za take je primerna tajna oporoka, ki je ne le tajna, temveč tudi zelo poceni, saj notar ni nujno potreben (čeprav priporočajo, da jo pomaga sestaviti pravnik ali notar).

Oporočitelj sam napiše (ali natipka) oporoko in jo podpiše. Nato jo vstavi v ovojnico in to zapečati. Na okrajno sodišče pripelje dve priči (ki ne nastopata kot dediča v oporoki) in tam pred pričama pove, da je to oporoka, ki jo želi kot tajno oporoko predložiti v hrambo sodišču. Sodnik sestavi zapisnik o predaji in zapečateno ovojnico uradno shrani.

Še enkrat, vsebino oporoke pozna le tisti, ki jo je spisal. Obstaja pa nevarnost, da oporoka postane neveljavna – če ni podpisana, na primer, ali če ni pravilno sestavljena, zaradi tajnosti namreč sodišče tega ne more prej preveriti.

Shutterstock

Še ena posebna podvrsta je pogojna oporoka. To zapustnik sestavi skupaj z dedičem, vsebuje pa natančno zapisane pogoje, ki jih mora dedič izpolniti še za zapustnikovega življenja, na primer, da dedič zanj skrbi.

Vzajemna oporoka – pri kateri zakonca naredita skupno oporoko, ki pravi, da dedujeta drug po drugem – je pri nas neveljavna. Lahko pa naredita vsak svojo in v njej drug drugega določita za dediča.

Kako se izogniti prepiru

Hišo je težko razdeliti na več povsem enakovrednih delov. Kako preprečiti, da bi se kdo od dedičev čutil zapostavljenega? Najboljša možnost se je pogovoriti z dediči, jim razložiti, zakaj bo morda kdo dobil več (ker skrbi za zapustnika, na primer) ali zakaj kdo ne bo podedoval ničesar (ker je morda namesto dediščine že kaj dobil z darilno pogodbo). Če je več dedičev, ki se dobro razumejo, lahko en dedič izplača druge ali pa hišo prodajo in si razdelijo kupnino.

Delitev premoženja na kratko

1. Katero možnost izbrati

• Oporoka: če želite hišo zapustiti po smrti in imeti svobodo delitve.
• Darilna pogodba s služnostjo: če želite lastništvo hiše prenesti že zdaj, a si zadržati pravico bivanja.
• Pogodba o dosmrtnem preživljanju: če želite oskrbo v zameno za hišo po vaši smrti.

2. Potrebni dokumenti (ne glede na izbrano možnost)

• Izpisek iz zemljiške knjige za hišo (z ID-znakom nepremičnine)
• Osebni podatki vseh dedičev / obdarjencev (ime, EMŠO, naslov)
•  Vaša osebna izkaznica ali potni list
• (Pri pogodbah) Približna vrednost nepremičnine (cenitev ni vedno nujna, a je priporočljiva)
• Pametno je imeti tudi seznam drugega premoženja (računi, prihranki, avto …).
• Pismo dedičem (še posebej, če ste koga razdedinili), v katerem pojasnite svoje razloge za delitev.

3. Overiti ali ne overiti

Dokument	Potrebna overitev?	Opombe
Oporoka (lastnoročna)	❌ ne	Napišite in podpišite ročno, brez priče.
Oporoka (tipkana)	✅ da	Potrebna overitev pri notarju ali podpis pred dvema pričama.
Darilna pogodba s služnostjo	✅ da	Notarska overitev + zemljiška knjiga.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju	✅ da	Enako kot zgoraj, velja kot dedna pogodba.