Jana
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Dolgotrajna oskrba skozi štiri zgodbe: kdo bo ob nas?


Sonja Grizila / Janin uvodnik
1. 4. 2025, 05.27
Posodobljeno
05:48
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Starost in nemoč prideta tiho, a vprašanja so glasna: kdo bo ob nas, ko ne bomo mogli več sami? Štiri resnične zgodbe razkrivajo, kaj prinaša življenje ...

_zzzzzzzstarostniki__1_.jpg
Shutterstock
Kako v resnici živijo tisti, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo?

Neka grda zgodba, o kateri sicer vemo zelo malo, je prejšnji teden marsikoga pretresla, a jo bom potisnila bolj na konec tega pisanja. Za začetek ponujam dve resnični zgodbi z znanimi imeni in priimki, čeprav za poanto niso pomembni. Prva se je zgodila pred mnogimi leti, ko smo na Jani izvedeli za gospo, ki je kot prva Slovenka letela s slavnim Rusjanom – in potem nikoli več. Sklenili smo, da jo popeljemo z majhnim panoramskih letalom nad Triglav. Imela je čez devetdeset let, nasmejano in iskrivo smo jo našli v domu upokojencev v ljubljanski Šiški. Vprašala je, ali lahko gre zraven tudi njena prijateljica, imeli sta vsaka svojo sobo ter skupni hodnik in kopalnico. Žal so v letalu samo štirje sedeži, prostor potrebujemo tudi za fotografa in pilota, sem vzdihnila. Potem sta se prijateljici objeli, kot da se poslavljata. Pa saj vas bomo pripeljali nazaj, sem obljubila. Ah, midve se objameva vsak večer, ker ne veva, ali bova zjutraj še obe živi, in vsako jutro od veselja, ker sva še živi, sta se muzali. Ko sta ovdoveli, sta se odločili, da gresta skupaj v dom.

uvodnik shutterstock.jpg
Shutterstock
Ko zmanjka moči, ostanejo le odnosi.

Drugo ganljivo zgodbo si lahko ogledate v dokumentarnem filmu Alzheimer Cafe, ki ga je mladi režiser in scenarist Martin Draksler posnel o babici in dedku, ki sta šla skupaj v dom, on dementen, ona z jasno glavo, a na vozičku. Bila pa je še dovolj krepka, da je moža delno negovala in hranila, sama pa je šla jest v jedilnico in se družila z drugimi stanovalci. Takšnih parov, pa naj bodo zakonci, prijatelji, bratje in sestre, je v domovih kar nekaj. Najbrž je osnovni pogoj za takšno družabništvo, da so ljudje hkrati potrebni nege in varstva. Poznam pa par, ki je čez teden v domu, čez vikend pa doma. Ona je v hudi fazi demence, on telesno in duševno zdrav. Čez teden bivata v domu, ker imajo progam za dementne, konec tedna pa ne, takrat pač on skrbi zanjo doma, tudi otroci priskočijo na pomoč. Kdo ve, ali se sicer izjemno izobražena ženska, ki zdaj niti ne govori več, vsaj tu in tam zaveda, kako jo ima rad.

Sicer pa ne poznam veliko primerov, ko bi si ljudje želeli iti v dom, pa če je še tako lep in udoben. Tja gredo večinoma neradi, ker pač ni več drugih možnosti. Tisti, ki so družabni, dobrega spomina in vsaj za silo pokretni, se večinoma sprijaznijo z domsko oskrbo, sploh če najdejo stik z oskrbovanci v podobni kondiciji. Za druge je dom vse razen – dom. Videti je, da je bil to razlog za tragedijo prejšnji teden, ko sta v Trzinu v požaru umrla 89-letna ženska in 72-letni moški. Začetna preiskava je pokazala, da je bil požar podtaknjen, da je razneslo plinske bombe in da je očitno šlo za samomor. Znanci so povedali, da sta bila moški in ženska kljub veliki starostni razliki par in da je on zadnja leta, po kapi, skrbel zanjo. Naslednji dan bi morala v dom, kar je odklanjala, kaj bi bilo potem z njim, ki ni bil solastnik hiše, se ne ve. Vsekakor se tisti, ki so morda z najboljšimi nameni urejali zadeve, niso vprašali najpomembnejšega – kaj sta hotela, kaj sta si želela. Niso razumeli, da je kljub temu, da si obnemogel in star, zate bolj pomembno, s kom si, kot pa, kje si.

In še ena zgodba iz ameriških bogatih krogov, ki pa odmeva tudi  na tej strani oceana – v nekaj milijonov vredni vili so našli slavnega igralca Gena Hackmana (95)  in njegovo precej mlajšo ženo – mrtva, brez znakov nasilja, brez sledov, da bi naredila samomor. Štirinajst dni po tistem, ko je prva umrla ona, teden za njo pa še on, ju je našel oskrbnik (očitno njunega) posestva. In se vprašaš, kako je to mogoče. Štirinajst dni se niso oglasili njegovi trije otroci, pa vnuki, tudi njeni sorodniki ne. Kaj pa zdravnik, odvetnik, upravnik premoženja in podobni, ki jih bogati ljudje imajo? Sta si v ogromni vili sama kuhala, prala, pospravljala – daleč od oči vsega sveta? Kaj ti pomaga kup bogastva, ko nimaš nikogar, ki bi vsaj poklical, kako si.

Pri vseh prepirih okrog dolgotrajne oskrbe so najpomembnejša vprašanja zelo preprosta – bomo imeli po tem, ko nas bo ujela nemoč, kaj besede pri tem, kje bomo – in s kom?

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

01_Jana_13.jpg
revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.