Na Goričkem ustvarili spektakularni pirh, ki združuje vse ljudi
V vasici na Goričkem je skupnost pred veliko nočjo pripravila edinstven opomnik človeštvu, da smo pod nebom vsi enaki in zato rojeni za življenje v sožitju.
Pri vsej zgodbi gre za bistveno več kot za preprosto željo preprostih ljudi, da bi bili končno opaženi. Cvetlično jajce bo simbolično še dodatno povezalo vernike in vernice vseh treh veroizpovedi, ki z ramo ob rami živijo v občini Puconci: evangeličanske, katoliške in binkoštne.
Bodonci (prebivalstvo: 436 duš) je vas na Goričkem, v občini Puconci, ki na prvi pogled deluje kot eden tistih idiličnih žepov v prostoru in času, ki ostajajo varno skriti pred globalnimi ujmami. Največji izzivi, s katerimi se je majhna skupnost ubadala v zadnjih letih, so bili obnova evangeličanske cerkve, nakup novega gasilskega avtomobila in ureditev nogometnega igrišča. Tukaj je življenje počasno in mirno; čeprav razgled s hriba, na katerem stoji nekako 95 odstotkov vaške infrastrukture – že omenjena cerkev, podružnična šola, pošta, gasilski dom, trgovina, dve gostilni, cvetličarna in frizerski salon – nese daleč, pa se zdi, da so Ukrajina, Wall Street in še Ljubljana nedosegljivi pogledu in misli, ki preletavata idilično pokrajino. Toda vtis zavaja: tudi v Bodoncih se še kako zavedajo norosti sveta, ki mu pripadamo vsi skupaj. In zato so se njegovi ljudje, odprti in čuteči, odločili, da bodo po svojih močeh prispevali k temu, da bi bil ta svet malo manj nor. In malo bolj prijazen.
To bi bila priložnost, da se vasica izkaže pred vso državo, na svoj mali način pa tudi pred svetom, sicer zatopljenim v takšne in drugačne vojne, spore in delitve – z nečim lepim in edinstvenim.
V dneh pred cvetno nedeljo je bila velika vaška cerkev tako že polna življenja. Med klopmi so se motali gradbeni delavci in obrtniki, prenašali lestve in orodje, odhajali v zakristijo po material, vsake toliko pa tudi na zaslužen cigaret; na koru je nekdo preizkušal orgle, po vsem sodeč povsem nove. Bolj kot svetega duha je bilo tedaj še čutiti duh po sveži barvi, firnežu in finem prahu – vonj gradbišča. Prekaljeni brkati mojster me je premeril s pogledom, nemara malce nejevoljen spričo kaotičnega elementa, ko sem s svojo prisotnostjo po nepotrebnem burkal delovno rutino in motil urnik. Ta je bil v tistem hipu zanj precej neizprosen, kajti do cvetne nedelje je morala biti 126-letna cerkev nared; njena zunanjost je bila obnovljena leta 2023, s prenovo notranjosti pa bo zaživela v polnem sijaju. To je velik dan za Bodonce, nemara največji v zadnjih nekaj desetletjih, zato so sklenili, da ga obeležijo na poseben način: z ogromnim velikonočnim jajcem, ki mu ne bo para daleč naokoli.
»Nihče še ni naredil česa takšnega.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 15, 15. april 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
