Profimedia

Kiklade, zlasti pa omenjeni otok je po podatkih seizmološkega laboratorija atenske univerze med 26. januarjem in 8. februarjem streslo več kot 12.800 potresov. Najmočnejšega, magnitude 5,3, ki so ga čutili celo v Atenah, so izmerili prejšnji ponedeljek zvečer. Grški seizmologi napovedujejo potresno dejavnost še ves februar, lahko se zavleče celo v marec, pri čemer še vedno ne izključujejo možnosti močnejšega potresa z občutnimi posledicami. Zato je vlada na otoku razglasila izredne razmere. Na tisoče ljudi ga je zapustilo, zaprli so šole, na otok so napotili vojsko, reševalne ekipe pa so pripravljene na morebiten potres z usodnimi učinki. Bi se lahko kaj takega zgodilo tudi v Sloveniji, kako bi pri nas ravnali pri taki potresni dejavnosti in česa se lahko naučimo iz dogajanja v Grčiji?

Otok Santorin leži na ognjeniškem loku, za območjem, kjer Afriška tektonska plošča tone pod Egejsko tektonsko ploščo. Afriška plošča tone globoko v Zemljino skorjo, celo v plašč, zato povzroča raztezanje ozemlja na območju teh grških otokov. Seizmična dejavnost zato tukaj ne preseneča. Izbruh ognjenika približno 1600 let pred začetkom našega štetja naj bi bil celo razlog za zaton minojske civilizacije. »Dva velika potresa leta 1956 z magnitudo 7,7 in 7,2 sta se že zgodila na prelomu, blizu katerega se zdaj dogaja ta roj potresov,« nam je stanje orisal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, dr. Gregor Rajh. Ker strokovnjaki še ne razumejo čisto natančno, zakaj je potresna dejavnost na tem območju tako intenzivna, saj razmere proučujejo šele nekaj desetletij, jim bodo pri razumevanju med drugim pomagala tudi spoznanja iz seizmografov, ki so jih blizu roja potresov skupaj namestili nemški in grški seizmologi.

»Če je seizmičnost recimo neposredno pod ognjeniško kaldero, torej delujočim ognjenikom, in če bi videli, da se ta potresna dejavnost počasi seli proti površju, bi lahko sklepali na bližajoči se izbruh ognjenika. V tem primeru pa imamo potresne roje na območju, kjer ni delujočih ognjenikov, zato strokovnjaki niso prepričani, ali gre za ognjeniško dejavnost ali za neko tektonsko dogajanje, sproščanje napetosti v Zemljini skorji, ki ni neposredno povezana z ognjeniško dejavnostjo. Roji se pojavljajo proti severovzhodu, stran od otočja, pa pridejo nazaj in spet zanihajo stran, tako da imajo posebno dinamiko. Če bi proti površju prodirala magma, bi bila ta dinamika preprostejša, potresi pa bi bili omejeni na eno samo območje in bi se površju približevali, tu pa se vzdolž preloma premeščajo raztopine, ki povzročajo te zmerne potrese. Taka je za zdaj ena od možnih razlag.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 7, 18. februar 2025.

revija Jana