Pexels

Richard Munoz si je med igranjem košarke zlomil gleženj. Več tednov je bil odvisen od bergel, kar mu je otežilo vsakdanje opravke v urbanem okolju. Vsakodnevna pot do bližnje trgovine ga je vodila skozi park, kjer so se zbirali najstniki ter kadili in pogosto mimoidočim namenjali posmehljive pripombe. Munoz jih je običajno ignoriral, a nekega dne, med vračanjem iz trgovine z mlekom v roki, so ga ustavili. Sprva je bil zaskrbljen, ko so mu začeli prihajati naproti, a je presenečeno ugotovil, da mu želijo pomagati. Najstniki so mu ponudili pomoč z vrečkami in okorno je njihovo pomoč tudi sprejel. Od tistega trenutka so mu redno pomagali – nosili so smeti in ga večkrat vprašali, ali kaj potrebuje. »Veliko ljudi je bilo prijaznih, medtem ko sem bil poškodovan – in nekaj jih tudi ni bilo – a daleč najbolj srčni so bili prav ti najstniki,« je zapisal. Na koncu je celo napisal pismo šolski upravi, da bi jih pohvalil. Zgodba dokazuje, da prijaznost pogosto pride od tam, kjer je najmanj pričakujemo.

Še več navdihujočih novic iz rubrike Svetilnik vas čaka v reviji Jana, št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.