Shutterstock

Kaj imajo skupnega prostozidarji, alkemija, grški miti, metulji, iskanje smisla in duhovni preporod? Posestvo Quinta da Regaleira, kjer je vsak kamen in cvetlica simbol za nekaj večjega od sebe. Popoldanski žarki rišejo vzorce na bujno rastje vrtov posestva Quinta da Regaleira, medtem ko svež majski vetrič prinaša z bližnjega oceana vonj po soli. Hrasti, kostanji in borovci dajejo senco lovorju, bugenvilijam, oleandrom in hibiskusom. Nad kamelijami, trto in vrtnicami se dvigajo palme, prostor med njimi polnijo praproti in mahovi. Sintra, Portugalska. Slabo uro vožnje od Lizbone, ob vznožju hriba, na katerem stoji ena najbolj obleganih portugalskih znamenitosti – Palača Pena, stoji še en grad, palača kot iz pravljice. Na njej in vsem, kar je na okoliškem posestvu dela človeških rok, je občutek nečesa organskega. Nečesa, kar je bolj zraslo, kot bilo zgrajeno. Težko bi se bilo odločiti, ali v njej prebivajo vilini ali demonska kraljica. V vsakem primeru pa nekaj čarobnega in skrivnostnega, nikoli do konca dojemljivega.

Shutterstock

Ekscentrični milijonar

Ta občutek ni naključje. Palača in njeni vrtovi so bili namenoma zgrajeni tako, da človeka vodijo v mističnost, duhovnost, iskanje pomena in preobrazbo.

Kdo in kdaj je zgradil prvo stavbo na posesti, ni znano. Njen izvor je zavit v tančico pozabe preteklih stoletij. Prvič je omenjena v zapisih iz leta 1697, ko je nosila ime Quinta da Torre. Svoje zdajšnje ime, Quinta da Regaleira, je dobila leta 1840, ko je zemljišče kupila baronica da Regaleira, hči bogatega trgovca iz Porta. Zgradila je elegantno poletno rezidenco s kapelo. A prava zgodba posestva se je začela pozneje, ko ga je leta 1893 na javni dražbi kupil António Augusto Carvalho Monteiro, izjemno razgledan in precej ekscentričen milijonar. Bil je mecen umetnosti, zbiratelj, pravnik in vizionar, njegova obsesija pa so bili metafizika in metulji. Rodil se je v brazilskem Riu de Janeiru, v premožni družini portugalskega rodu.

TINA NIKA SNOJ

Ogromno podedovano premoženje je še povečal s trgovanjem s kavo in naložbami. Kot mladenič je potoval med Brazilijo in Portugalsko ter študiral pravo na univerzi v Coimbri. A njegova prava strast je bilo preučevanje žuželk, mehkužcev in ptic. Že v svojih zgodnjih dvajsetih je odpotoval v Dresden in se tam srečal z Ottom Staudingerjem, tedanjim največjim strokovnjakom za metulje. Ti so postali ena njegovih največjih ljubezni. Njegova naravoslovna zbirka je obsegala kar 10.000 primerkov živali in bila v tistem času druga največja na svetu. A Monteiro ni bil le znanstvenik, bil je tudi mistik, verjel je v ezoteriko, alkimijo in hermetizem. Metulji so zato zanj imeli tudi simbolen pomen. Metulj se iz gosenice preobrazi v krilato bitje. To je arhetip duhovne transformacije, kot jo najdemo v alkimiji in filozofiji – pot od nevednosti (gosenica) skozi temo (buba) v razsvetljenje (metulj). V mnogih okultnih in duhovnih tradicijah pa je metulj simbol duše, ki se po smrti osvobodi telesa. Monteiro še zdaj leži v družinski grobnici pod simbolom metulja – duše, ki prehaja v nesmrtnost.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 20, 20. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana