Pixabay

Prvi, morda najbolj znan primer je tisti iz mariborskega mestnega parka, ko je mladenič svojo nesojeno ljubezen dvajsetkrat zabodel z nožem in ji s sekiro odsekal palec. Dekletu so ostale trajne posledice, napadalec pa je lani dobil 15 let zapora. Ali pa tudi ne, njegov zagovornik se je namreč pritožil, češ da ne gre za poskus umora, temveč uboja. Razlika v zagroženi kazni je znatna: pri prvem je 15 let najnižja kazen, pri drugem najvišja. In naši sodniki po svetu in v okolici slovijo po tem, da nasilnežem nad ženskami prisojajo kazni čisto na spodnjem robu spektra. Zagovornikov argument, zakaj obsojeni ni ravnal na grozovit način, kot mu očitajo, je pa tole: ker je napad trajal »le dobre tri minute«.

Jezusmarijajožef, a samo? Spustite človeka iz zapora, takoj! Ker so bile vendarle »le« tri minute. Najbrž je tisti »le« odvisen od tega, na kateri strani napada si. Če si tista, ki ji sekajo prste, se znajo tri minute hudo vleči, bi rekla. Kot redna odjemalka strani črne kronike opažam še nekaj: da nasilneže nad ženskami dosledno branijo moški zagovorniki. Se odvetnicam to upira? Ne vem, bi si pa upala staviti, da nobena ženska ne bi prišla na sodišče z argumentom, da si storilec zasluži krajšo kazen, ker bi bil napad lahko daljši. Mimogrede, tale bi tudi bil, če ne bi ljudje pritekli na pomoč in je storilec zato pobegnil.

Drugi primer, še čisto svež z vrhovnega sodišča: moški je bil nad partnerico strahovito nasilen. Osem let pekla je prestajala, od leta 2012 do 2020. Tepel jo je, žalil in zmerjal, davil, ji grozil z vsem mogočim, štiri mesece nosečo jo je porinil na tla, jo odtujil od prijateljev in svojcev. Za nagrado je dobil leto in štiri mesece pogojno z dveletno preskusno dobo. Tako je, pogojno. Preveč! je zavrisnil njegov zagovornik. In se pritožil. Da bi raje oprostilno sodbo ali vsaj ponovno sojenje, hvala. Višje sodišče je presodilo, da je nasilnež sicer kriv, kot je dan dolg, ampak … Ampak da je medtem nekaj stvari, vse med letoma 2012 in 2014, zastaralo. In ga torej za tiste stvari ne morejo obsoditi, izvolite novo številko, leto in dva meseca pogojno. Tožilstvo se je pritožilo, češ da nasilja ni mogoče deliti na sestavne dele, treba ga je obravnavati kot celoto in torej vse skupaj zastara leta 2030, deset let po tistem, ko je bilo nasilja konec. Vrhovno sodišče je reklo, da ima tožilstvo prav, dejanja med letoma 2012 in 2014 niso zastarala. Kazen je pa ostala akcijsko znižana, leto in dva meseca.

Tretji primer je pa odločitev koprskega višjega sodišča, da zniža kazen povzročiteljema spolnega nasilja zato, ker zakon menda ni dovolj jasno povedal, koliko je »več«. In si je bila potem vsa dežela v laseh, ali »dva« pomeni isto kot »več« ali pa se šele od tri šteje za več. Leta 2017 sta dva ne povsem prištevna (je ugotovilo sodišče) na Obali spolno napadla dekle, jo otipavala, tretji je pa gledal in se režal. Oba najbolj napadalna sta dobila po eno leto zapora, ampak višje sodišče je potem spremenilo obtožbo in znižalo kazen. Ker je za skupinski spolni napad zagrožena višja kazen kot za solo performans, vidite, in je zatorej višje sodišče menilo, da zato ker dvojina še ni množina, ki jo zahteva zakon, menda, vse skupaj obračunalo po nižji tarifi in jima prisodilo pogojno kazen. Vrhovno sodišče je višjemu prikimalo. Ker v kazenskem zakoniku večinoma zelo jasno piše »dve ali več oseb«, v zadevnem členu pri spolnem nasilju je bil pa zakonodajalec majčkeno šlampast in očitno zapisal samo »več oseb«, kar pa po mnenju dveh sodišč ne more pomeniti dveh. Zdaj bodo, napoveduje pravosodno ministrstvo, popravili zakon.

Seveda je tudi čisto mogoče, da ne gre toliko za različno razumevanje številk, ampak preprosto za nekoristno, škodljivo, do žrtev ponižujoče dlakocepljenje. Ali pa je nemara zdrava pamet vrešče pobegnila skozi okno sodišča. In je ni bilo več nazaj.

Prispevek iz rubrike OB ROBU je objavljen v reviji Jana, št. 19, 13. maj 2025.

revija Jana