revija Jana

Kmetijske organizacije opozarjajo na nevarnosti predlagane zakonodaje, a marsikaterega kmeta bi lahko pritegnile subvencije in možnost zaslužka.

Agrofotovoltaika nad kmetijskimi površinami naj bi celo ščitila pridelke pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so toča ali nalivi, a v Beli krajini  je pred leti toča razbila sončne panele na kmetijskem zemljišču. Tam zemlja ni bila kontaminirana samo s steklom, temveč še z marsičim drugim, zaradi česar danes travnik ni več uporaben.

Del predlaganih določb v noveli zakona o kmetijskih zemljiščih gre po mnenju nekaterih kmetov v nasprotno smer od zaščite, prehranske varnosti in večje samooskrbe Slovenije. Predvsem je zanje sporna namera, da bo možno na kmetijskih zemljiščih postavljati sončne elektrarne. Gre za tako imenovano agrofotovoltaiko, ki predvideva namestitev panelov nad obdelovalno površino, kar naj bi omogočilo hkratno kmetijsko pridelavo in proizvodnjo elektrike. 

Agrofotovoltaika ščiti?

Ministrstvo predlaga izvedbo pilotnih projektov, nekaj jih je že v pripravi. Z njimi želijo analizirati vplive postavitve agrofotovoltaike na kmetijsko pridelavo oziroma vpliv osenčenosti na rast in razvoj rastlin. V predlogu so zapisali, da lahko agrofotovoltaika v določenem obsegu pomaga pri zaščiti pridelkov in samooskrbi z električno energijo: »Agrofotovoltaika nad kmetijskimi površinami lahko ustvarja ugodno mikroklimo, zmanjšuje temperaturna nihanja, izhlapevanje vode in erozijo tal, hkrati pa lahko ščiti pridelke pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so toča ali močni nalivi.«

So sončne elektrarne na njivah prihodnost ali past za kmete?Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana