Shutterstock

Povprečna Evropejka naj bi si v življenju na obraz in telo nanesla od 50 do kar 500 kilogramov kozmetike ter negovalnih sredstev. Mažejo in ličijo se že osemletnice. V povprečju uporabljamo med pet in 15 izdelkov na dan. V njih pa so strupi, ki povzročajo tudi raka in genske mutacije.

Septembra letos bo začela veljati nova evropska zakonodaja za kozmetične izdelke, poimenovana Omnibus VII, ki prinaša prepoved uporabe številnih sestavin v kozmetičnih izdelkih.

Čudimo se nad pudrom iz svinca in arzena, ki so si ga nekoč nanašali za lepšo polt. Nad radijem v zobnih pastah in živim srebrom v maskarah. Formaldehidom za lepše nohte in lase. Pa je danes kaj bolje? Kako varni so kreme in ličila na naši polici?

Shutterstock

Strupi s spleta

Odgovor na to je v veliki meri povezan s tem, kaj in kje kupujete. Če stavite na bio ličila preverjenega porekla, ste mnogo bolj varni, kot pa če kozmetiko naročate po priporočilih plačanega vplivneža. Če v drogeriji kupite izdelek, ki je moral skozi sito EU-pravil, ste lahko precej bolj mirni, kot če ste ga, pa magari »enakega, le presenetljivo poceni«, naročili po spletu nekje iz Azije. Neverjetno je, koliko ljudi nikoli ne bi jedlo hrane s tovrstnih naslovov, kozmetiko pa uporabljajo brez pomisleka. A ta, prav tako kot hrana, konča v našem telesu, še posebej ko gre za sintetično pridobljene snovi. Med temi pa so take, ki škodujejo srcu, možganom, jetrom, rodilom, motijo delovanje hormonov, povzročajo alergije in raka.

Znamke, ki jih najraje kupujejo mlada dekleta, so polne sulfatov, parabenov, ftalatov, derivatov benzena, mineralnih olj in težkih kovin. Mlada koža seveda sploh ne potrebuje tovrstne nege, a kaj, ko agresivno oglaševanje naredi svoje. 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 13, 1. april 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana