Pexels

Avtor prisevka: Renata Ucman

Pred dnevi smo izvedeli, da so v obsežni raziskavi Gozdarskega inštituta Slovenije ugotovili, da se je prirastek dreves začel zmanjševati, podobno poročajo tudi gozdarski inštituti iz drugih evropskih držav.  Drevesa po vsej Evropi rasejo čedalje počasneje, in to že od leta 2010. Ta skrb zbujajoči trend so ugotovili pri vseh naših vodilnih drevesnih vrstah, bukvi, smreki, jelki ter hrastih dobu in gradnu. Študije obenem že kažejo, da se bo dolgoročno videz slovenske pokrajine precej spremenil. Za nameček bi se lahko po nekaterih ocenah že v tridesetih letih v Evropi začela tako imenovana ledena doba, je še poročal Dnevnik. Po odgovore smo šli k strokovnjakom.

Osebni arhiv

»Podnebne spremembe vse to, kar poznamo in nam je všeč, postavljajo na glavo. Tudi drevesa morajo razviti strategije preživetja, prilagoditi se morajo na visoke temperature in sušo. A čeprav imajo sposobnost prilagajanja na neugodne okoljske razmere, nastane problem, ko gredo okoljske razmere iz območja prilagoditvenih sposobnosti dreves, in če se to dogaja hitro, se začne povečevati smrtnost dreves, upade vitalnost, različni škodljivi organizmi pa to izkoristijo za napad nanje. Začnejo se pojavljati invazivni tujerodni organizmi, ki jim nove podnebne razmere ustrezajo. Torej začne se odvijati spirala propadanja gozdnih ekosistemov,« pojasnjuje prof. dr. Tom Levanič, raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije in vodja Oddelka za prirastoslovje in gojenje gozdov ter redni profesor na ljubljanski in primorski univerzi. Ukvarja se z raziskovanjem priraščanja dreves in vplivom okoljskih dejavnikov na rast dreves, vključno s podnebnimi spremembami.

Letni prirastki upadajo že od leta 2010! 

Alarmantno je, kar so glede stanja gozdnih dreves v Sloveniji pokazale zadnje raziskave. Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 13. maj 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

Shutterstock

revija Jana