Pexels

Tega nihče ne ve bolje od bolnikov s hemokromatozo, pri katerih telo železa iz krvi ne odstranjuje dovolj učinkovito. Diagnozo jim pogosto postavijo (pre)pozno, edino zdravljenje pa je puščanje krvi. S to težko boleznijo živi tudi član ansambla Strastni muzikanti, ki so o njej napisali pesem Železna kri.

»Mlada, še vedno zaljubljena, sta se radostila življenja, ki je bilo pred njima. Družinica se je ravno povečala še za enega člana. A zakaj, za vraga, se tako slabo počutim, ko pa bi moral prekipevati od energije, se je spraševal. Niti slutila nista, da jima bo postavljena diagnoza prekrižala marsikateri načrt za prihodnost. Preveč železa v krvi? Je to sploh mogoče? Zato kronično slabo počutje? Slabšanje kvalitete življenja, možna nepopravljiva okvara organov, morda celo …, so povedali tisti v belih haljah.«

Tako opiše spoznanje o bolezni član ansambla. S pesmijo želijo ozaveščati o bolezni, za katero večina še slišala ni. Če bo pomagalo vsaj enemu, bo njihov namen dosežen, pravijo. In pomagala je. Zelo pomagala. Nanjo nas je opozorila mati bolnika s hemakromatozo, ki je prej za sinovo bolezen povedala le družini in najbližjim prijateljem. On pa o svoji bolezni sploh ni govoril, saj je bila stigma prehuda. Zaradi te pesmi, pravi, se je odločila prekiniti molk. »Sinu so hematokromatozo diagnosticirali v poznih najstniških letih. Kar naprej je bil utrujen, vse ga je bolelo, pogosto je zboleval za virozami. Dopoldne je še nekako funkcioniral, potem pa je bilo konec. O športih, kot sta nogomet ali košarka, ni bilo govora, tudi za druženje pogosto ni imel energije.«  

Nujno v majhnih količinah, smrtonosno v velikih

Železo je za zdravje nujno potreben mineral, kot nas je učila že risanka Popaj. Brez njega ni rdečih krvničk, ki prenašajo kisik po telesu, sodeluje pa tudi pri proizvodnji nekaterih hormonov. A za svoje delovanje ga telo ne potrebuje prav veliko in črevesje ga praviloma ravno pravo količino absorbira iz hrane. Čedalje več raziskav pa kaže, kako nevarno je, če imamo železa v telesu preveč. Hemokromatoza – presežek železa – namreč poškoduje celične strukture in DNK. Železo se lahko kopiči kjerkoli v telesu, zato vpliva na najrazličnejše organe in telesne funkcije. Raziskave so ga povezale z boleznimi srca in ožilja, več vrstami raka, sladkorno boleznijo, boleznimi jeter, hormonskimi motnjami, Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, artritisom ter osteoporozo. Povzroča lahko tudi težave z vranico, nadledvičnimi žlezami, hipofizo, žolčnikom ali ščitnico, erektilno disfunkcijo pri moških in zgodnjo menopavzo pri ženskah. Obenem presežno železo spodbuja razvoj bakterij, gliv in virusov ter s tem več infekcij.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 41, 10. oktober, 2023.

Mateja Jordovič Potočnik