Vremenska pratika: junij ne bo postregel le z lepim vremenom
Če bi imeli na izbiro ležanje v travi ob stari dišeči gartroži ali sedenje v krošnji, okrog vas pa same slastne skoraj črne hrustavke, kaj bi izbrali? Junij pravi, vzemite oboje. Vse to imam in vse vam dam. Če kdaj, za ta mesec velja pregovor: lepega vremena in sitega trebuha se človek nikoli ne naveliča.
In trebuh ni poln le češenj, temveč tudi jagod (Kelti so jih obvezno jedli na praznik litha, današnji kresni dan 21. 6.) ter mlade zelenjave. Pa šentjanževko lahko začnemo nabirati, kjer že cveti, na šentjanževo (21. kakopak) ima čarovno moč; od tod tudi juniju staro ime šentjanževec. Pravili so mu tudi šestnik, sečnik, travnar, ivanšček, kresnik, ranoleten, rožni cvet, krstnik. Od kod rožnik, je menda tudi jasno – ja, od vseh rožic, ki zavzamejo travnike in vrtove. Zdajšnje uradno poimenovanje pa si je sposodil pri starorimski boginji Junoni, Jupitrovi ženi, varuhinji žena, zakona, družine in plodnosti.
In da bo zemlja dala plod, mora junija, pravi stara vremenska pratika, toplo deževati: rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje, oziroma povedano malo drugače, če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napolnjuje, in pa še: če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi.
Dežka pa mora biti ravno prav, ker preveč dežja v rožnem cvetu ni nič po volji kmetu; če gostuje rad vihar, milo toži čebelar. Koliko moče je ravno prav, posrečeno pove naslednji pregovor: junija naj toliko dežuje, da vsaki koreninici zadostuje. In še zadnji preroški rek: kakršen junij, takšen bo december.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 22, 3. junij 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
